Čas je primeren, saj se po prvem valu v začetku novega tisočletja ponovno pojavlja zanimanje za glasbo osemdesetih. Sanja Kosi, Teodor Lenart in Jure Bračko je trojica, ki sliši na ime Anomalo. So nenavadni – dobesedno, saj prav to pomeni njihovo ime v italijanščini, pa tudi zato, ker je Teodor računalniški "geek" skupine, čeprav sta preostala dva študenta zvočne produkcije, on pa (le) fizioterapevt. "Izobrazba ni pomembna toliko kot uho in občutek," pojasnjujejo.

V žanru, ki ponuja veliko svobode, a hitro zazveni zelo podobno, iščejo svežino tako, da kakšne zvoke posnamejo kar iz okolice. Ne moremo jim pripisovati prednosti moškega ali ženskega vokala, saj imajo oboje pa tudi igra harmonij vseh treh vokalov jim ni tuja.

Pozornost širšega občinstva so ujeli s svojim nastopom na Ritmu mladosti, ko so s tesnega objema Ptuja stopili na veliki oder ljubljanskih Stožic. Njihov singel Opij, ki napoveduje prvenec, je postal stalnica nekaterih radijskih postaj, vendar oni se ne ustavljajo.

Več o svoji glasbeni poti in načrtih, ki jih kujejo, preberite v spodnjem pogovoru s člani skupine.

S svojim glasbenim žanrom ste na slovenskem glasbenem področju pravzaprav izjema. Je tovrstno oranje žanrske ledine čast ali morda kdaj tudi breme, ker se nimate na koga obrniti, po kom zgledovati?
Teodor: Že v preteklosti takšne glasbe v slovenskem glasbenem prostoru ni bilo veliko. Iz osemdesetih mi najprej pade na misel skupina Videosex pa recimo Black & White z glasbo iz filma Poletje v školjki. Dve zares odlični skupini tistega časa. Do danes se prostor v tej smeri ni pretirano razširil. Torul in Futurski se vrtijo v podobni zvrsti, morda celo bolj temačnih synthwave vodah. Nekega zgleda niti ne iščemo, navdih črpamo iz različnih zvrsti glasbe, je pa rdeča nit našega zvoka zagotovo melodičnost osemdesetih.

Synthpop ponuja obilo ustvarjalske svobode, hkrati pa s prepoznavnim ritmom omejuje, da vse skladbe hitro zazvenijo zelo podobno. Se vam zdi, da uspešno manevrirate med različnimi zvoki? Kako hitro se idejno izčrpaš pri iskanju te "svežine"?
Teodor: Mislim, da nam kar uspeva. Nekatere pesmi so skorajda klasičen primer synthpopa, druge zajadrajo kam drugam. Ne želimo se omejevati na kakršen koli način. Pesmi pišemo vsi, nekatere nastanejo najprej popolnoma individualno, glave staknemo skupaj šele pri aranžmaju, spet druge nastajajo iz »jammov«. Tukaj dobimo to raznolikost, saj nihče ne črpa izključno iz ene zvrsti. To nam daje neko širino, svežino pa iščemo tudi v zvokih, ki jih sami ustvarimo ali slišimo v okolici in jih posnamemo.

Ste bili kdaj deležni komentarjev, da je vaš glasbeni žanr staromoden oziroma zastarel?
Jure: Rekel bi, da ravno nasprotno. Komentarji na našo avtorsko glasbo so bili že od začetka povečini zelo pozitivni. Menim, da naša glasba pritegne uho mladega poslušalca zaradi zvoka, ki ga ni vajen in je nekaj popolnoma novega. Starejša populacija pa kar hitro zazna, da je ta glasba podobna tisti, ki jo je poslušala večina v mladih letih in bila nad njo navdušena. Zakaj preprosto ne bi bila zdaj?
"Mi nismo staromodni, mi smo RETRO!"

Če pogledamo trenutne glasbene lestvice, opazimo, da svetovni pop zvezdniki vpeljujejo vse več elementov osemdesetih. Vidite v tem priložnost?
Teodor: Osebno mi je to zelo všeč, saj je takrat v popvodah nastajala veliko bolj melodična glasba kot danes. Glasba, ki se spogleduje z zvoki osemdesetih, bi lahko z več dobrimi predstavniki dobila še širši krog poslušalcev.

Kaj je prednost skupine z ženskim vokalom? Kaj slabost?
Teodor: Posebnih prednosti ni, bolj se mi zdi pomembno to, da te občinstvo začuti, začuti tvoje pesmi in ti verjame. Se pa na prvi pogled zdi, da skupina z moškim frontmanom lažje pride do širšega kroga poslušalcev, saj ti navadno nastajajo med žensko populacijo. Pa tudi do tega ne pride, če glasba ni nikomur všeč.

No, vi imate pravzaprav oboje – torej se minusi in plusi izničijo.
Teodor: Ja res je. Bomo videli, kako glasno bo pod našim odrom. (smeh)

Kako na vaše ustvarjanje vpliva akademska izobrazba oziroma študij zvočne produkcije?
Sanja: Izobrazba ni pomembna tako kot uho in "filing", je pa pripomogla k temu, da smo lažje vstopili v svet produkcije in lahko snemamo glasbo sami doma. Tako prihranimo čas in denar, se pa še vedno sproti učimo.

Potrebuje skupina prej tonskega mojstra ali predstavnika za stike z javnostmi?
Teodor: Mislim, da so vsi členi enako potrebni, da vse deluje. Imeli bi vse, če bi jih lahko plačali in se s tem osredotočili izključno na ustvarjanje glasbe in odrski nastop, vendar je resničnost malo drugačna. Najprej bi zagotovo potrebovali promotorja.

Imate katerega ali delujete bolj po principu "deklica za vse"?
Jure: Za zdaj smo vsi za vse in vsak za nekaj. Najhuje je to, ko v procesu nastanka skladbe zaznaš, da so največje rezerve točno na področju promocije. Glasba, dobra ali slaba, brez pravega promotorja ostane vsaka neznana.

Ste skupina, ki prihaja s Ptuja. Koliko je za vas "oteževalna" okoliščina, da ne prihajate iz Ljubljane?
Sanja: Ljubljana je za naš prostor veliko mesto, zato si je tam lažje ustvariti večji krog poslušalcev in spoznati prave ljudi, vendar na začetku mogoče ne bi bili tako sprejeti, kot smo bili na Ptuju. V naših koncih obstaja zelo povezan krog lokalnih glasbenikov in umetnikov, kar nam je pomagalo pri iskanju prvih nastopov in nam ogromno pomaga še zdaj.

Prijavite se na glasbeni natečaj za nastop na Ritmu mladosti, zmagate, nastopite v velikih Stožicah. Kako naprej?
Teodor: Ta dogodek je bil res velik uspeh, še posebej zato, ker smo februarja lani komaj resno začeli svojo glasbeno pot. Imamo še ogromno dela, ta nastop jemljemo kot motivacijo za naprej. Poslušalci so nam s tem, ko so nas poslali v Stožice, dali vedeti, da jim je všeč, kaj se kuha na Ptuju. Trenutno je v naših mislih nov album, letos bi radi posneli tudi kak videospot ali dva, nastope pa bomo na žalost nadaljevali šele naslednje leto.

Lani ste izdali kratkometražni album oziroma EP. Kako dobro je bil sprejet?
Sanja: Med samim ustvarjanjem smo si želeli, da bi zaradi raznolikosti skladb lahko vsak poslušalec našel eno, ki mu je najljubša. Menim, da nam je to tudi uspelo, saj nekateri razlagajo, da jim je ljubši ta, spet drugim je bližje tisti …

Če bi vam bila ponujena nova priložnost, da predstavite sebe in svojo glasbo, kaj bi storili drugače?
Jure: Ni bilo veliko takih trenutkov, ko bi si rekli "zdaj bi naredili čisto drugače". Če k delovanju glasbene skupine stopiš zelo previdno in hkrati odločno, se potrudiš na vsakem koraku in gledaš, da boš najboljše izpeljal že najmanjšo stvar, potem ne boš izpustil nobene priložnosti.

Za letošnje poletje napovedujete album. Kakšen vpliv na ustvarjanje in načrtovanje nadaljnje promocije ima epidemija, sredi katere se je znašla Slovenija?
Sanja: Za nas ogromen, ker še nismo dovolj veliki, da bi se album prodajal sam od sebe pa tudi slovenska scena nasploh ni dovolj velika, da bi se albumi prodajali sami od sebe, zato je vpliv epidemije še toliko večji, saj zaslužek temelji na koncertih. Izid albuma se je zaradi karantene tudi zamaknil na september, saj se nismo mogli dobivati, ustvarjati, snemati.

Je album danes nekaj, kar vsaka skupina mora imeti ali samo draga vizitka?
Jure: Včasih se mi zdi, da danes več kot album pomeni klik. Od njega je odvisna velikost tvojega občinstva, če te bo že jutri poslušalo nekaj tisoč ali tistih nekaj sto ljudi od včeraj. Po tej logiki ga res ne potrebuješ.
Album je dokaz zrelosti izvajalca. Je tako, kot da ustvariš res dolgo skladbo, ki jo sestavljajo smiselno povezani majhni delci. Na album moraš biti pripravljen – ti in tvoja glasba – takrat je album res dober in pomemben.

Kombinirate skladbe v slovenskem in angleškem jeziku. Bo tako tudi na albumu? Zakaj ne samo v slovenščini ali samo v angleščini?
Sanja: Na albumu bodo pesmi v slovenskem in angleškem jeziku, preprosto zato, ker se skozi celoten proces ustvarjanja nismo želeli preveč omejevati. Zato smo se odločili, da pišemo v jeziku, ki ga tudi pri določeni skladbi najprej začutimo.

Ste vedeli, da beseda anomalo v italijanščini pomeni nenavaden? Bi zase rekli, da ste nenavadni?
Sanja: Ne, tega pa nismo vedeli. Smo pa radi nenavadni.

Če se navežem na besedilo pesmi Veter ve, kam si želite, da bi vas odpihnil zdaj, ko čas preživljamo doma?
Sanja: Želimo si, da nas čim prej odpihne nazaj na oder. Vsi smo nekako nestrpni in komaj čakamo, da vam lahko predstavimo svoj prvi album.