Zasedbo sestavljajo Jure Tori, Matej Fele, Nika Zore, Rudi Javornik, Mitja Tori, Peter Jeretina in Žan Libnik, pred tem pa so sodelovali še z dvema pevkama, in sicer s Floro Emo Lotrič in s Patricijo Škof, s katero so med drugim nastopili na Slovenski popevki.

Pravijo, da jim novi koronavirus ni pretirano prekrižal načrtov, saj so tudi sicer izdajo drugega studijskega albuma načrtovali prihodnje leto, si pa vseeno želijo, da bi se kmalu lahko spet družili na koncertih in se v smehu spominjali časa, ko koncerti niso bili dovoljeni.

"Odpadlo nam je nekaj manjših koncertov, prestavili pa smo tudi snemanje za nekaj mesecev. Za skupino Flora & Paris koronavirus ni bil usoden, saj smo nov zagon načrtovali šele naslednje leto. Lahko rečem, da nam je karantena celo pomagala, da smo se bolje organizirali in se pripravili za naslednje leto," je za MMC pojasnil Jure Tori.

Več si lahko preberete v spodnjem pogovoru z Mitjo, Juretom in Žanom.

Kaj definira glasbeno ustvarjanje zasedbe Flora & Paris?
MT: Avtorska glasba, samosvoj zvok, čutna besedila.

Zakaj po Orlekih še Flora & Paris?
JT: V notranjosti vsakega posameznika se vsak dan dogaja marsikaj. In po mnogih letih igranja s skupino Orlek smo imeli nekateri člani željo igrati še drugačno glasbo. Tako imam jaz npr. več kot deset različnih skupin. Sodelujem z različnimi pesniki, kot so Aleš Šteger, Kristian Koželj, z interpretom Juretom Longyko, imam svoje skupine Tori Trio, Tori Tango in snemam za različne glasbene skupine. Tako je nastala tudi skupina Flora & Paris.

Kaj je tisto, po čemer si želite, da si vas slovensko občinstvo zapomni?
JT: Predvsem po dobri glasbi in iskrenosti.

Zakaj ste se odločili za enoletni ustvarjalni premor? Ste imeli ustvarjalno krizo ali je bila ta bolj med člani zasedbe?
JT: Lani smo s skupino Orlek imeli 30-letnico in smo posneli nov album, imeli veliko večjih koncertov, kot so Gora rocka, Festival Lent, Zagorska noč in seveda najodmevnejši v Kino Šiška. Vse to pa terja veliko časa in fokusa. Zato smo se odločili, da s skupino Flora & Paris nadaljujemo, ko bomo željni novih izzivov.

Glede na to, da je vaš zadnji album izšel pred kar nekaj leti, kako daleč ste s pripravo novega?
JT: Nov album je posnet in čaka na lepše čase. Izid albuma je bil predviden februarja naslednje leto, seveda pa bo vse odvisno od koncertne situacije v Sloveniji. Ravnokar smo izdali novo pesem Domača vas, z albumom pa seveda spet nova pesem.

Je na njegovo izdajo vplival tudi novi koronavirus?
JT: Za zdaj še ne, ker smo načrtovali izdajo albuma šele februarja naslednje leto. Upamo, da se bodo koncerti naslednje leto že začeli in bomo lahko naredili dobro promocijo.

Na kaj je še v sklopu delovanja vaše skupine vplivala koronska kriza?
JT: Odpadlo nam je nekaj manjših koncertov, prestavili pa smo tudi snemanje za nekaj mesecev. Za skupino Flora & Paris koronavirus ni bil usoden, saj smo nov zagon načrtovali šele naslednje leto. Lahko rečem, da nam je karantena celo pomagala, da smo se bolje organizirali in se pripravili za naslednje leto.

Ste v trenutni situaciji našli več glasbenega navdiha ali morda manj? Zakaj?
JT: Zame to leto ni najbolj navdihujoče glede glasbenega ustvarjanja. Vendar tudi ni zanemarljivo. Ne vem, ali se veliko razlikuje od drugih let, saj nikoli nisem razmišljal, katero leto sem bolj ustvarjalen in katero manj. Sem in tja se mi porodi kakšna ideja in v nekaj letih pripravim pesmi za naslednji album. Zato težko ocenim, ali je dobra letina ali slaba.

Ste privrženci konceptualnih albumov? Zakaj?
MT: Težko bi rekel, da smo privrženci konceptualnih albumov. Izšlo se je tako, da smo prvi album Jutranja rosa posneli s Floro Emo Lotrič, na tem drugem, ki bo predvidoma izšel prihodnje leto, poje Žan Libnik. Koncept ostaja podoben, trudimo se, da bi imela vsaka skladba svoj značaj, svojo razpoznavnost, da ni enoličen. Že instrumentalna zasedba to omogoča, pa tudi avtorja glasbe Matej Fele in Jure Tori imata vsak svoj slog. Avtorjev besedil pa imamo več, tudi zaradi raznolikosti tem – največ za nas besedila pišejo Rok Lunaček, Rudi Medved, Kristijan Adamlje, Jana Sen in še kdo.

Je sploh še smiselno izdajati (fizične) albume ali je bolje ostati zvest singlom?
MT: V nekem smislu ja, saj skupino ljudje prepoznajo po pesmih. Albumi se skoraj ne prodajajo, razen na koncertih. Kljub vsemu je še smiselno poleg singlov narediti neko zaokroženo celoto z albumom.

Bi rekli, da vam še vedno najbolj leži akustična glasba?
MT: Verjetno res, čeprav drugi album ne bo povsem akustičen. To se že sliši na vseh sedmih singlih, ki bodo na novem albumu, kjer je v večini pesmi tudi električna kitara zraven. Kljub temu se trudimo, da zvok ostaja mehak, prijeten za vsako uho.

Zakaj ste se odločili, da je bolje ustvarjati z moškim glavnim vokalom?
MT: Ko je Flora odšla študirat v tujino, smo bili ravno v zagonu in nas je to nekoliko vrglo iz tira. Želeli smo delati konstantno, redno koncertirati, kar pa je bilo zaradi fizične razdalje nemogoče. Flora se je zato odločila zapustiti skupino, mi pa smo iskali novo pevko. Nekaj časa je pela z nami Patricija Škof, s katero pa nismo našli skupne poti. Takrat smo se odločili, da povabimo v skupino pevca Žana Libnika, ki smo ga slišali v televizijski oddaji za iskanje talentov, kjer se je leta 2015 celo uvrstil na drugo mesto.

Se vam na koncertih zdi pomembnejši kakovosten glavni vokal ali glasbena spremljava?
MT: Oboje je pomembno. Res pa je, da so oči in ušesa obiskovalcev, poslušalcev vedno najbolj usmerjena v pevca. Ampak se drugi trudimo, da nas tudi opazijo.

Zakaj ste tako navezani na svoje domače kraje?
MT: Ker so lepi, ker imamo tu veliko prijateljev. Življenje teče malo počasneje kot v velikih mestih, ni takšnega prometnega vrveža … Po vaji na Orleku se usedemo za mizo pod kozolcem, odpremo kakšno buteljko, se v miru pogovorimo, daleč naokrog nikogar … Tudi Žanov domači kraj Zgornji Razbor, kjer smo posneli videospot za najnovejši singel Domača vas, leži v osrčju koroških hribov.

Bi rekli, da so videospoti najpomembnejša vizualna predstava glasbenika? Zakaj?
ŽL: V idealnem svetu bi rekli, da je najpomembnejša vizualna predstava glasbenika nastop v živo, koncert. Tam je predstava iskrena, realna, brez olepšav in "popravnih izpitov", ki si jih lahko privoščiš s kamero in snemanjem različnih kadrov, ponavljanjem itd. Občinstvo najlažje začuti energijo nastopajočih, ko jih vidi pred sabo. Videospot pa sicer izraža povsem neko novo dimenzijo kreativnosti ustvarjalcev in hkrati vemo, kakšne so trenutne razmere, da "živega" stika z občinstvom trenutno praktično ni. Tukaj so videospoti še pomembnejši kot kdaj prej.

Se vam zdi, da ste že našli in definirali svoj zvok?
ŽL: Že nekaj let igramo v ustaljeni zasedbi, pred kratkim smo sicer dodali še novo pevko. Svoj slog akustičnih popskladb smo precej dobro razvili. Inštrumenti ostajajo bolj ali manj enaki, snemamo v enakem studiu z isto produkcijsko ekipo. Pomembno je, da poslušalci po radiu prepoznajo nov komad in zvok pripišejo nam. Po drugi strani pa se kot ustvarjalec ne smeš ujeti v okvire, ki so ti domači in znani, saj lahko hitro postaneš preveč predvidljiv. Ampak te skrbi nimamo, ljudje se spreminjamo, s tem tudi naša ustvarjalnost oz. navdih. Hkrati se spreminjajo tudi okusi občinstva, zato je treba biti prilagodljiv.

Kako vešči ste družbenih omrežij?
ŽL: Glede na njihovo pomembnost morda premalo, ampak se učimo. Pri tem nam pomaga naš sodelavec za odnose z javnostmi.

Ste mnenja, da je leta 2020 mogoče biti glasbenik, ne da se uporabljajo?
ŽL: Lahko si glasbenik, je pa vprašanje, kako uspešen. V vsakem primeru je precej težje. Prišli smo do točke, ko je dobra promocija na družbenih omrežjih morda pomembnejša od kakovosti tvojega končnega izdelka. Ampak teren je enak za vse glasbenike, treba se je pač znajti.

So slovenski poslušalci pripravljeni na zahtevnejša besedila ali iščejo tipične ljubezenske pesmi?
ŽL: Menim, da lahko pretirano zapleteno in kompleksno besedilo močno zmanjša komercialno uspešnost komada. V tem slovenski poslušalci niso specifični, to je stvar evolucije družbe. V zadnjih desetletjih se vse bolj pomikamo k vsebinam, ki so enostavnejše za spremljanje. Najbrž lahko to pripišemo tudi pospešenemu ritmu življenja in pomanjkanju časa. Idealno bi bilo torej najti ravnovesje, ko znaš kot ustvarjalec vse, kar misliš in občutiš, zapakirati v enostavno besedilo.

Kako prijazna je trenutno slovenska glasbena scena?
ŽL: Nič bolj in nič manj kot kakšna druga. Časi niso ravno rožnati, ampak kot sem rekel že prej; teren je enak za vse, če delaš dobro in vztrajno, se odpre marsikaj. Ima pa ta naša majhnost v Sloveniji svoje prednosti in slabosti – trg je hitro prenasičen, zato je še toliko pomembneje, kako izkoriščaš svoje priložnosti in kako zelo si uspeha želiš.

Kje želite, da bi bila skupina Flora & Paris čez pet let?
ŽL: Na koncertu, kjer se ljudje ne obremenjujejo s socialno in fizično distanco, vsi skupaj pa se šalimo o časih, ko koncerti niso bili dovoljeni.