GoGs je ideja, ki jo je Mikića razvijal več let. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin
GoGs je ideja, ki jo je Mikića razvijal več let. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin
Pri ustvarjanju so se mu pridružili glasbeniki in njegovo rapanje je dobilo novo dimenzijo, ko je začel delovati s skupino. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin

Ugotovil sem, da matrice ne morejo dati tega, kar lahko da glasba, odigrana v živo. Skladbi daje dušo, to se pozna predvsem takrat, ko pišem besedila. Pri matricah je tako, da se ponavlja določeni "sample" in se veliko težje vživim v zgodbo, kot če je zaigrana v živo. Po drugi strani pa je tu družba: med sabo si pomagamo, izmenjujemo ideje ...

Goran Mikić
Skupina deluje približno leto dni. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin
Člani skupine predvsem težijo k snemanju novih singlov. Šele nato pridejo na vrsto koncertni odri, pravijo člani skupine. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin
Pri ustvarjanju se nočejo omejevati na žanr. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin
Poleg nastopov v domačem Lokal Patriotu imajo za sabo nastope, kot je festival Cvičkarija in Kolektivc. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin

V glasbo vključujemo tudi druge žanre, ne samo rap in hiphop. Glede besedil so mi bile vedno všeč zgodbe, pisane iz osebnih doživetij. Takšne, da se ob njih naježiš in nekaj z njimi poveš. Če povem osebno izkušnjo, ki je pogosto podobna pri različnih ljudeh, se tudi več ljudi najde v njej.

Goran Mikić
Njihov prvi album Barve tvojih sanj je nastajal tri leta, toda začel ga je ustvarjati najprej raper, nato pa se mu je pridružila skupina. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin

K ideji posameznika so pristopili kitarist Primož Hudoklin, baskitarist Jani Kovačec in bobnar Luka Pate. Posebnost mlade novomeške skupine je v tem, da za vsako skladbo k sodelovanju pokličejo drugega pevca, ki odpoje refrene. Nazadnje so povabili Anjo Kramar, s katero se predstavljajo v novi skladbi Plešem. Nastali so GoGs - igra črk, ki jih je izpeljal Mikić iz svojega imena

"V glasbo vključujemo tudi druge žanre, ne samo rap in hiphop. Glede besedil so mi bile vedno všeč zgodbe, pisane iz osebnih doživetij. Takšne, da se ob njih naježiš in nekaj z njimi poveš. Če povem osebno izkušnjo, ki je pogosto podobna pri različnih ljudeh, se tudi več ljudi najde v njej," je v pogovoru za MMC pojasnjeval raper.

Cel pogovor z Mikićem in Hudoklinom si lahko preberete spodaj.


Goran, zakaj niso bile na neki točki dovolj matrice in ste se odločili združiti moči s skupino?
GM: Ugotovil sem, da matrice ne morejo dati tega, kar lahko da glasba, odigrana v živo. Skladbi daje dušo, to se pozna predvsem takrat, ko pišem besedila. Pri matricah je tako, da se ponavlja določeni "sample" in se veliko težje vživim v zgodbo, kot če je zaigrana v živo. Po drugi strani pa je tu družba: med sabo si pomagamo, izmenjujemo ideje ...

Kako ste se spoznali?
PH: Zanimiva zgodba, jo bo kar Goran povedal (smeh).
GM: Spomnil sem se, da bi posnel skladbo s skupino. Imel sem prijatelja, ki je bil nekaj časa saksofonist v skupini. Naredil je skladbo in rekel, da pozna dobrega kitarista, ki živi blizu. Šli smo do njega, da bi sestavili skupino in naslednji teden posneli pesem. Ta še sploh ni bila sestavljena. Peljali smo se in srečali ravno njega. Na avtobusni postaji smo se dogovorili, da bomo snemali naslednji teden. Ko smo prišli v SAE inštitut, sta tam poleg njega čakala še baskitarist Matic in bobnar Tine. Šli smo snemat omenjeno skladbo, toda nihče ni vedel, kaj počne (smeh).
PH: Ko smo prišli v studio, smo skladbo slišali šele drugič (smeh). Iz nje ni nastalo nič.
GM: Od tam naprej pa smo začeli zares.

Goran, za raparje velja nenapisan stereotip, da so individualisti. Kako pa se je začela vaša zgodba s hiphopom?
GM: Rapati sem začel v osnovni šoli, ko sem pri sosedih poslušal kasete, ki so jih dobivali iz ZDA. Najprej sem poslušal raperje iz 90. let prejšnjega stoletja, potem pa je prišlo obdobje razcveta rapa v Sloveniji, na čelu s Klemnom Klemnom. Nekaj sosedov se je nato zbralo in naredili smo manjšo skupino, v kateri smo rapali in pisali skladbe. Toda nisem odnehal. Delal sem še naprej. Še naprej sem snemal v Ljubljani, kjer sem si tudi naredil manjši studio. Preden sem se našel s skupino, sem posnel tudi svoj album.

Kako to, da se držite slovenščine v besedilih?
GM: Najlažje se izražam v slovenščini, smo pa odprti tudi za druge jezike. Nismo še veterani, tako da bomo poskusili še v drugih jezikih. Pa ne zato, da bi hoteli prodirati, ampak da bo naše sporočilo razumelo čim več ljudi. Lep občutek bi bil, če bi mojo skladbo razumel tudi kakšen Švicar in se v njej našel.
Kaj je drugače, ko spremljaš raperja?
PH: Predvsem to, da imamo več svobode. Nikoli se nismo stilsko opredelili, kot se večina skupin danes. V končni fazi ni pomembno, v katerem žanru se izražaš, to mi je najbolj všeč.

Goran, izstopate tudi po besedilih. So drugačna. Kaj je po navadi "sprožilec", ki vas motivira, da zlijete svoja občutja na papir?
GM: Mogoče izstopam, ker se veliko časa poslušamo in analiziramo. V glasbo vključujemo tudi druge žanre, ne samo rap in hiphop. Glede besedil so mi bile vedno všeč zgodbe, pisane iz osebnih doživetij. Takšne, da se ob njih naježiš in nekaj z njimi poveš. Če povem osebno izkušnjo, ki je pogosto podobna pri različnih ljudeh, se tudi več ljudi najde v njej.

Kako to, da ste se odločili za drugačno pot od na primer tiste komercialne ameriške, ki je prevladovala pred leti in se vrti okoli denarja, žensk in še več denarja?
GM: Nikoli nisem imel takšnih besedil, da bi rapal o teh stvareh. Na začetku so bili bolj domišljijski, nato pa sem se osredotočil na realistične. Nikoli me niso zanimale ameriške teme. Nisem temnopolti raper, ne živim v ZDA, ne živim v getu. Sem pripadnik srednjega sloja, ki se bori za vsakdanje preživetje - iz tega izhajam. Ne delam si iluzij, saj bi bila to le maska za ljudi. Ne bi nadaljeval, če bi začel tako delovati.

Zakaj je postala skupna točka vaših skladb, da vsako v refrenu odpoje drug pevec?
PH: Glasbo smo hoteli popestriti. Najlažje smo to naredili tako, da smo vključili vokalista. Glede na to, da smo najprej oblikovali skupino, v kateri ni bilo pevca, smo se odločili za sodelovanje z različnimi vokalisti.

Kaj potrebuje pevec, da pride v vašo sredino?
PM: V prvi vrsti nas mora prepričati vokal. Poleg tega pa še prezenca in karizma.

Ste skupina, ki ima bazo v Novem mestu. Koliko je za vas "oteževalna" okoliščina, da ne prihajate iz Ljubljane?
PH: To ni oteževalna okoliščina. V Ljubljani je še več skupin in še večja konkurenca, tako da še težje prodreš. V Novem mestu je bila glasbena scena na visoki ravni in mislim, da bo tako še naprej.

OK, prideš v Lokal Patriot - torej do nastopa tam - kam naprej? Kakšne so možnosti za nastopanje drugje?
PH: Lokal Patriot ni edini klub, v katerem lahko nastopamo. Ponudbe prihajajo tudi od drugje: Cvičkarija, Kolektivc ... Gremo s tokom.

Ciljam na klubsko sceno.
GM: Pri nas so bolj priljubljene veselice (smeh).

Harmonike pa ne bi vključili v svojo glasbo?
GM: Na narodno-zabavni način ne, drugače pa nimamo nobenih zadržkov. Nič nimamo proti narodno-zabavni glasbi.

Poleg nastopanja na festivalih in odprtih dogodkih - kako lahko skupina, kot je vaša, najde občinstvo?
PH: Predvsem z izdajanjem dobrih singlov. Tako se mi zdi, da lahko največ ljudi sliši za izvajalca. Posledično pridejo tudi nastopi drugje. Nismo tista skupina, ki se najprej osredotoči na oder, ne da bi posneli karkoli prej. Najprej se nam zdi pomembno, da izdamo dobre skladbe.

Kaj je album danes? Draga vizitka ali nekaj, kar mora obstajati?
PH: Oboje. Če delaš stvari resno, je album skoraj neka nuja, ki ga moraš ponuditi. Je tudi zelo draga stvar. Počasi in z užitkom. Nikamor se nam ne mudi, saj smo mladi.

Kdaj ga lahko pričakujemo?
GM: To je vedno aktualno vprašanje. Večkrat smo že prestavili datume, toda veliko je odvisno od denarnih sredstev. Sami pokrivamo vse stroške snemanja. Če bi imeli neomejeno finančno zaledje, bi bil album že zdavnaj na policah, toda vse je odvisno od naših zmožnosti.

Kakšen je vaš kratkoročni načrt?
GM: Vedno naslednja pesem.

Ugotovil sem, da matrice ne morejo dati tega, kar lahko da glasba, odigrana v živo. Skladbi daje dušo, to se pozna predvsem takrat, ko pišem besedila. Pri matricah je tako, da se ponavlja določeni "sample" in se veliko težje vživim v zgodbo, kot če je zaigrana v živo. Po drugi strani pa je tu družba: med sabo si pomagamo, izmenjujemo ideje ...

Goran Mikić

V glasbo vključujemo tudi druge žanre, ne samo rap in hiphop. Glede besedil so mi bile vedno všeč zgodbe, pisane iz osebnih doživetij. Takšne, da se ob njih naježiš in nekaj z njimi poveš. Če povem osebno izkušnjo, ki je pogosto podobna pri različnih ljudeh, se tudi več ljudi najde v njej.

Goran Mikić