"Če si ti povabljen v skupino kot glasbeni prostitut, lahko daš vanjo nekaj svojega, ne moreš pa vsega, ker se moraš prilagajati zahtevam naročnika. Želeli smo nekaj za svojo dušo, da si počistimo svoj ego. Zato tudi ime skupine San Di Ego," je dejal v pogovoru za MMC Doles.

Skupina je po preigravanju v prostorih za vaje, po koncertnih odrih in zasebnih zabavah našla svoj glasbeni izraz ter ga predstavila v obliki devetih avtorskih skladb in priredbe na svojem prvencu. Ta združuje prepoznavni Škofljančev glas, besedila v slovenščini in ljubezen vseh štirih do heavy metala. Ob - na prvi posluh - preprostih rimah skupina na svoj način zapolnjuje praznino, ki je nastala po premoru Šank Rocka in odhodu drugih podobnih skupin.

Ob izidu smo se pogovarjali s člani skupine. Pogovor si lahko preberete spodaj.

Lahko rečemo za vaš prvenec San Di Ego, da je konec nekega obdobja ali napoved nečesa, kar šele sledi?
SŠ: Zagotovo smo s tem albumom zgubili nedolžnost. Z njim smo se spoznali. In kot se rad šalim: "Mi smo se poročili, še preden smo se preizkusili." Potrebovali smo nekaj časa, da smo se začutili. Plošča je dokaz, da smo prestali ta začetni ritual.
MA: Je oboje. Konec lepega začetnega obdobja, v katerem smo se spoznavali, in začetek nečesa novega. Upamo, da gremo zdaj s koraki le še navzgor.

V skupini ste precej značajsko različni posamezniki, z različnimi glasbenimi izkušnjami in kilometrino. Kaj vas povezuje?
SŠ: Najprej glasba. Vsi imamo radi rokersko glasbo. Cilj vseh je, da igramo samo rokersko glasbo in se ob tem ne prilagajamo nikomur. Naše značajske lastnosti niso tako pomembne, kot je skupni cilj.
MA: Še vedno je pomembno, da se v ekipi člani skupine med sabo razumejo. Mi se do določene mere ravno toliko 'štekamo' (smeh vseh). Imamo vzpone in padce, toda nikoli niso tako kritični, da bi obstajale kakšne nevarnosti. Samo utrdijo nas in se jim na koncu smejimo.
JD: Skupina je kot družina.
MR: Če ni padca, se ne moreš odriniti. To je naš moto.

Sergej, zakaj to ni nadaljevanje dela, ki ste ga prestavljali v Requiemu?
SŠ: Zato, ker z njimi nimam nič skupnega, razen da sem bil določeno obdobje njihov pevec. Nekaj sem pomagal tudi pri aranžmajih, drugače pa njihova glasba z mano nima nobene zveze. Tu pa ima, saj sem avtor besedil in glasbe.

Kdaj so ta besedila nastajala?
SŠ: Sproti. Najprej je vedno nastala glasba. Večino besedil sem končal kar na snemanju, ker nisem nikoli pisal besedil (smeh). Nasploh imam rad, da vse nastane spontano. Tako je bilo tudi z besedili. Čakal sem na pravi trenutek in vmes je bilo malo heca.

Torej so namerno malo bolj neresna? Vsaj tako izpadejo na prvi posluh.
MA: Besedila izpadejo zaje***, toda mislim, da jih večina nosi močno sporočilo.
JD: So čisto realna in se tičejo našega okolja in okolja okoli nas.

Zakaj so še vedno priljubljena 80. leta in sploh rokenrol iz tistega obdobja?
MR: Zato, ker se je takrat delala najboljša glasba (smeh). To je zelo posplošeno. Takrat je cela glasbena industrija največ denarja vlagala v to zvrst in prišli so rezultati.

Si danes anomalija, če prideš z novo avtorsko glasbo v podobnem slogu?
MR: Ne bi se strinjal. Tisti oboževalci, ki ga danes poslušajo, so ga tudi prej. Če si roker, si roker.
MA: Verjetno se vprašanja navezujeta na to, ker je naša glasba podobna rock glasbi 80. let. Toda ni čisto tako. Naša glasba je klasični rock, ki jemlje svoj navdih iz 60. in 70. let. Glasba iz 80. let je po zatonu postala 'passe', nato pa se je zanjo znova pojavilo zanimanje. In od tu izvira današnja popularizacija 80. let. Toda mislim, da ne bo trajala spet dolgo. Žal je tako. Ker smo v takšnem obdobju, da ni več veliko nove glasbe. Saj se še vedno ustvarja, toda ni nam prikazana v medijih, zato se dogaja do fenomena, da je popularna glasba iz preteklosti. Upam, da se bo to spremenilo.
JD: Težava današnje glasbe je, da je narejena po nekem receptu. Preveč se prilagaja trendom. Cilj današnje glasbe je ustvarjati velike zaslužke, včasih pa je bila narejena iz srca, duše.
SŠ: Glavni razlog, da sploh igramo skupaj, je zato, ker smo rekli, da se ne bomo prilagajali trendom, ampak bomo igrali to, kar imamo radi. Je skupek tega, kar radi poslušamo, torej glasbo od 60. do 80. let. Ne maramo tega predalčkanja. Glasba je univerzalni pojem. Če pa jo delaš, pa se v njej čutijo vplivi tega, kar poslušaš.
MR: Največji car si, če ustvarjaš trend.

Kaj pa, če ga ponavljaš?
MR: Potem nisi več takšen car (smeh).
SŠ: Če boš v današnjih časih hotel narediti klasično rokersko skladbo, ki bo melodična, bo zagotovo podobna vsaj 15-im drugim. Ker je že vse odkrito. Če te nekdo v današnjih časih obdolži, da si plagiator, si samodejno takšen. Zdaj pa je vprašanje, ali namerno kopiraš delček druge skladbe, ali pa jo vključiš zato, ker je postala del tvoje podzavesti. To pa je velika razlika.

Koliko se izogibate klišejem?
SŠ: Se jih ne. Ker to, kar delamo, so klišeji.

Kako je prišla na ta album edina priredba, Stayin' Alive zasedbe Bee Gees?
JD: Zgodba je preprosta. Priredbe so zelo priljubljene. Vsaka skupina ima vsaj eno priredbo, tako da smo se tudi mi odločili, da bomo naredili eno.
MA: Na začetku nismo najbolj resno jemali prirejanja, ko smo se lotili te skladbe. Nismo vedeli, ali bo pristala na plošči. Želeli smo vzeti skladbo iz drugega žanra in ko smo jo že imeli posneto, nismo razmišljali, ali jo bomo predstavili. Toda potem smo dobili prve odzive, ki so bili potrditev, da smo naredili dobro priredbo, zato je pristala na albumu.

Katere skladbe iz drugih žanrov bi vam bile še v izziv, da jih priredite?
JD: Žanrov je več.
SŠ: Žanr, ki ni rokerski. Tako da kakšen disko.
MA: Če se bomo še kdaj lotili tega, bomo zagotovo vzeli skladbo iz drugega žanra.

Kaj lahko pričakuje obiskovalec, ki se prvič udeleži vašega nastopa, poleg tega, kar ste zdaj predstavili na albumu?
SŠ: Ko še nihče ni slišal nobene naše skladbe, so mislili, da smo popskupina. Mi pa niso za šale. Udarimo na polno (smeh). Skoraj heavy metal. Veliko jih je presenečenih.
MA: Kar mi ponujamo, je mera kakovostnega rokenrola. Če je skladba bolj trša, se trudimo, da je naša izvedba tako kakovostna, da je prijetna za ušesa. To pa velja tudi za naše avtorske skladbe.

Sergej, omenili ste, da nekateri pričakujejo celo popskupino. Koliko mislite, da ste si pri tem sami krivi, saj ste jim morda dali napačne namige, ko ste se udeleževali festivalov, kot je na primer Slovenska popevka?
SŠ: To nima nobene zveze s skupino. Moj glasbeni repertoar je zelo širok: od popevke do heavy metala. Zato tudi sodelujem z raznimi izvajalci. Ne vidim razloga, zakaj bi povezovali. Najprej moraš poslušati eno stvar, da si lahko ustvariš svoje mnenje.
JD: Mislim, da si je San Di Ego ustvaril prepoznavni zvok.
MA: Vsi smo v svojih karierah sodelovali v različnih projektih in smo igrali raznovrstno glasbo. Zato je ta skupina, ki jo imamo, zelo poseben, saj najbolj delamo stvari, ki so nam všeč in se ne prilagajamo. Kar ne pomeni, da ne maramo druge glasbe.

Matic, kakšna je za vas razlika med igranjem v skupini, ki jo sestavljajo izključno moški, v primerjavi s projekti, kjer ste sodelovali z ženskami?
MA: Sodeloval sem že v več skupinah, kjer so bile ženske. In teh je bilo več. Želel sem si skupine, ki ponuja moško energijo. Tako da trenutno najbolj uživam v njej (smeh).
JD: Tudi zgodba naše skupine se je začela tako, da smo vsi sodelovali v različnih projektih, toda za dušo smo pogrešali skupino, kot je San Di Ego. Če si ti povabljen v skupino kot glasbeni prostitut, lahko daš vanjo nekaj svojega, ne moreš pa vsega, ker se moraš prilagajati zahtevam naročnika. Želeli smo nekaj za svojo dušo, da si počistimo svoj ego. Zato tudi ime skupine San Di Ego.
MA: Začelo se je kot projekt, ki bo naredil nekaj skladb, nekaj koncertov, toda ko smo začeli dobivati pozitivne odzive in ugotovili, da se ujamemo, je nastala skupina. Nastal je album in z njim ni konec, toda nadaljujemo svoje delo.

Kje so odri za San Di Ego?
MR: Mislim, da ni večjih omejitev.
JD: Za nami je pestro poletno obdobje. Igrali smo na večjih festivalih, motozborih, ob obali smo priredili akustični koncert, na zasebnih zabavah ... Povsod. Po promociji pa nas čaka še nekaj koncertov, še najbolj pa se veselimo nastopa s Šank Rock Exclusive v Rdeči dvorani.

Koliko se je poznala odsotnost Šank Rocka?
JD: Šank Rock so po mojem mnenju legendarna skupina v tem žanru. In če ena skupina počiva, se to zagotovo pozna. Veseli smo, da so nazaj in da bodo delali naprej. Da skupaj obudimo rokenrol do stopnje, kjer je bil pred leti.