Trojico izjemnih pevk poleg gromozanske zakladnice zimzelenih skladb druži tudi rojstni kraj – Maribor. Na Kongresnem trgu so ljubitelji slovenske popevke poleg prizorišča dobro napolnili tudi park Zvezda. Med njimi so bili nekateri, ki so tja prišli povsem po naključju, spet drugi, izkušeni poslušalci, pa so s svojimi stoli zasedli zelenico v bližini prizorišča.

Ob spremljavi Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija (pod vodstvom dirigenta Patrika Grebla) in Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija (pod vodstvom Alenke Podpečan) so največje uspešnice štajerskih pevk odpeli solistke in solisti: Nina Strnad, Nuška Drašček, Darja Švajger, Nuša Derenda, Eva Hren, Lara Jankovič, Anika Horvat, Lara Baruca, Saša Lešnjek, Zala Smolnikar, Andraž Hribar in Oto Pestner.

Prva slovenska rokerica

Občinstvo je v magično noč popeljal Big Band, ki je z igrivo instrumentalno interpretacijo Poletne noči postavil temelje, na katerih so gradili letošnji vokalni solisti. "Na Kongresni trg smo vas povabili z drzno obljubo. Nocoj bodo s tega odra zazvenele popevke treh gospa, treh izvajalk, ki so se že zdavnaj z velikimi črkami vpisale v našo glasbeno zgodovino," je tri zvezde večera pozdravil povezovalec programa, še en Mariborčan po rodu, Mario Galunič. Pred gala koncertom je dejal, da izvajalce čaka vznemirljiv izziv, kako v čudovit in nepozaben večer združiti različno glasbo tako različnih si pevk.

Uvodni skladbi gala večera sta bili posvečeni Neci Falk, ki je svojo prvo ploščo izdala pred 47 leti, nato pa jih je do leta 2014 nanizala še deset. "Bila je še Marjetka, tako so jo napovedovali, ko se je v šestdesetih letih zapisala glasbi v slovenskem Liverpoolu," je povedal Galunič in dodal, da je Neca leta 1972 zapela skladbo Prva ljubezen, ki je uradno tudi njena prva popevka.

Prvi solistki na odru Zala Smolnikar in Nuška Drašček sta občinstvo spomnili na dve skladbi, ki sta bili nagrajeni na Slovenski popevki leta 1975 in 1977. Skladba On je rekel sonce je prejela posebno pohvalo, medtem ko je Vrtiljak mojih sanj prejel nagrado za besedilo. Poklon Neci sovpada s posebno 40-letnico: "Ravno letos Naca praznuje natanko štirideset let, odkar na odrih blizu in daleč zastopa mačje interese." Jubilej praznujeta večno mlada Maček Muri in Muca Maca, večno mlada, vihrava, energična in polna ognja pa je tudi Neca, ki jo je Galunič razglasil za prvo pravo slovensko, celo jugoslovansko rokerico. "Uporništvo je do danes ni zapustilo," je prepričan. V izredno obširnem opusu slovenske glasbenice so tudi nežne uspešnice. Eno izmed njih, v kateri Neca ljubimca naganja iz postelje, sta v duetu predstavili Lara Baruca in Anika Horvat, ki sta odru zavladali v ujemajočih se oblačilih.

Ustvarjena za oder

Naslednji trenutki so bili posvečeni ustanoviteljici prve slovenske dekliške skupine (The Chains so prepevale pesmi Beatlov) in pionirki slovenskega beata Alenki Pinterič. "Ustvarjena za drznost, nepopustljiva, samosvoja in – kot bi rekla sama – ustvarjena za oder in povsem neprimerna za vsakdanje življenje," je pevko, ki jo je kot otrok občudoval skozi okno turistične agencije v Mariboru, opisal Galunič. Njenemu šansonu Ko sva skupaj je svoj pridih dodala Lara Jankovič, takoj za tem pa je sledila še skladba Lutke, ki je bila Alenkina jubilejna deseta na odru Slovenske popevke. Glas je skladbi posodila Saša Lešnjek.

Čeprav Pinteričevi ni bilo všeč, da so jo pred nastopi začeli napovedovati kot štajersko lady, je uspešnica neizbrisno zaznamovala njeno kariero. "Ljudem v Ljubljani se zdi običajno fino povedati, če kdo ni iz tega mesta, po moje bolj za to, da se sliši, da najboljše reči prihajajo tudi od drugod," je Galunič opisal po njegovem kar posrečen naziv. Živahne skladbe se je lotila še ena Štajerka v vrsti odličnih glasbenic s tega območja, Nuša Derenda.

Blišč estrade Ditke ni privlačil

Oče Alenke Pinterič je bil glasbeni učitelj tretje izmed pevk, ki ji je bila namenjena letošnja poletna noč, Ditke Haberl. Prav tako sta glasbenici skupaj peli pri zasedbi The Chains, to je bilo obdobje, ki ga je Galunič opisal kot nora leta norih zabav v mariborski Hali C. Ditka je pozneje postala prepoznavni glas zasedb Bele vrane ter Pepel in kri, vseskozi pa je gradila tudi solistično pot. "Ditka je potrebovala svobodo, blišč estrade je ni privlačil, morda jo je celo plašil. Najpomembnejše reči v glasbi so se ji zgodile, ko ni bilo več popevke," je še povedal voditelj. Ditkina skladba z izjemnim besedilom, Vila rimskega zidu, je pripadla odličnemu vokalu Nine Strnad. Enega najlepših napevov Ditkinega repertoarja, Nad mestom se dani (za katerega je Ditka Haberl večkrat povedala, da se vsaka izvedba te skladbe zdi malo drugačna), pa se je lotil eden izmed zgolj dveh solistov ta večer, Andraž Hribar.

"Ni lepšega, ko nove generacije odkrijejo čar slovenske popevke," je o zimzeleni skladbi Mlade oči povedal Galunič. Skladbo so poznali tudi dijaki, ki so po skupinah posedali v parku, v družbi fantastičnega spremnega vokala Mladinskega pevskega zbora pa jo je odpela Nuša Derenda.

Vsako leto se glasbeniki in občinstvo na Kongresnem trgu zberejo z drugačno rdečo nitjo, ki počasti najboljše, kar ponuja glasba iz obdobja slovenske popevke.

V čast mariborskemu pridihu Poletni noči ni šlo brez poklona drugemu največjemu slovenskemu mestu. Skladbo Maribor, ime mladosti moje je zapela Nuška Drašček, takoj zatem pa je glasba občinstvo preselila na Kras. Skladbo Alenke Pinterič v kraškem narečju Krašovc je odpela Primorka Lara Jankovič. Obe je spremljal tudi Mladinski pevski zbor RTV.

Najmogočnejše popevke

Čas je bil za večne popevke. Skladbe, ki so v narodni zavesti. Prva v vrsti je bila popevka Dobro jutro, dober dan v izvedbi Saše Lešnjek. Takoj za njo pa še ena večna popevka, ki je doživela dvojno zmagoslavje na Slovenski popevki leta 1976. Skladbo o grenkem nasmehu, v kateri je Ditka lahko zablestela, je pela Zala Smolnikar. Neca je posnela tudi nekaj uspešnic z legendarnim Alfijem Nipičem. Ob skladbah Kako sva si različna in V avtu pred menoj je bila takšna tudi pesem Ta vražji telefon. V živahnem duetu je Evi Hren družbo na vražji liniji delal Patrik Greblo.

"Danes je večer nostalgije, meni se vrti film nazaj. Vsakokrat, ko slišim kakšno novo skladbo, mi zaigra srček in si rečem joj, kakšne fine skladbe smo peli," je med koncertom povedala Neca Falk. Če bi morala izbrati zgolj eno izmed svojih skladb, ki bi jo najraje slišala na Poletni noči, bi izbrala svojo prvo pesem, ob prepevanju katere je bila zaljubljena do ušes (Prva ljubezen), ali eno svojih največjih uspešnic Vsi ljudje hitijo.

"Jaz ji pravim, da je ta skladba roža trajnica." Galunič je množici zaupal, da je Neca dan pred Poletno nočjo praznovala rojstni dan, orkester pa je zaigral nekaj taktov rojstnodnevne skladbe Vse najboljše za te.

Orošene oči ob Poletni noči

Iz Maribora se je oglasila tudi Alenka Pinterič, ki se gala koncerta ni udeležila v živo: "Počutim se kot Trnuljčica, ki se je zbudila v to prelepo poletno noč. V noč, ki je obsijana z odrskimi lučmi, oplemenitena z zvoki orkestra in glasovi pevk, ki interpretirajo pesmi, ki sem jim pred časom z vso ljubeznijo in odgovornostjo vdihnila življenje in karakter."

Koncert se je vnovič vsaj za eno skladbo nekoliko umiril. Ena najlepših pesmi, ki jo je kadar koli izvajala Alenka Pinterič, Sto majhnih nežnosti, je bila kot nalašč za Nuško Drašček, živahno uspešnico Mini maksi si je za trenutek prilastila Anika Horvat, takoj za njo pa so poslušalci slišali še čudovito zgodbo plahe ljubezni Ditke Haberl Kot nekdo, ki imel me bo rad.

"Uživala sem, da sem lahko delala z najboljšimi instrumentalisti in odličnimi orkestri doma in v tujini. Dobro in z velikim veseljem sem delala do leta 1995, potem pa me je presenetilo zdravje," je o najlepših trenutkih bogate glasbene kariere povedala Ditka Haberl in dodala, da v svojih skladbah, ko jih posluša, išče napake, tudi tam, kjer jih ni.

Zadnji trojček skladb večera je pripadel Nini Strnad, Lari Baruca, Evi Hren in Otu Pestnerju. Najprej so poslušalci lahko slišali skladbo, ki dolgo ni bila izdana na nobeni plošči, Na krilih hrepenenja. Sklepni del pa je pripadel dvema izmed največjih slovenskih uspešnic v zgodovini. Skladbi so prepevali praktično vsi na prizorišču in v parku Zvezda. Uspešnico Andreja Šifrerja Vsi ljudje hitijo so prepevali tudi dijaki, ki so brezskrbno posedali na zelenici, ob izvedbi Poletne noči Ota Pestnerja pa so se marsikomu orosile oči.