"Težko je slišati Slovence. Danes, če sem jih slišala pet, je veliko," nam je ob prihodu v malo črno mestece sredi Tolmina pojasnila ena izmed prodajalk na stojnicah s tolminskimi izdelki. Sprehod po šotorišču ponuja podobno sliko - med bolj ali manj izvirnimi postavitvami lahko obiskovalec sreča zastave Avstrije, Nemčije, Italije, celo Avstralije. "Zelo nam je všeč tu. Festival nam je priporočal prijatelj in res smo presenečeni nad lepoto neokrnjene narave," je za MMC dejal 34-letni Steve iz Sydneyja.

Kot zanimivost je treba omeniti, da so letos organizatorji pripravili prav posebno šotorišče samo za dekleta. "Ne počutimo se ogrožene, samo lepo je, če imaš košček na festivalu samo zase," je dejala 28-letna Anita iz Salzburga.

Šotorišče je bilo tudi osrednje zatočišče obiskovalcev sinoči, saj jih je tja pregnala popoldanska nevihta. Gumijasti čolni so letos dobili novo namembnost in se spremenili v improvizirana ležišča ob šotorih. Plaža, ki je letos še večja in ponuja še več priložnosti za druženje kot v preteklosti (omenimo samo, da je postala pravo zatočišče za vse umetnike, saj po dnevih ponuja dejavnosti, kot so metalsko risanje in slikanje, slikarske klepete, risanje aktov), je tako sinoči bolj ali manj postala zavetje za zbiranje moči pred večernimi koncerti. Nova pridobitev so tudi ležišča, zbita iz palet, ki so razporejena po plaži.

A še vedno je bilo nekaj zanimivih pogledov na obiskovalce, tako je bilo mogoče opaziti tudi takšne, ki jih vreme ni pretirano zmotilo in so se po plaži sprehajali v "Boratovih" kopalkah, manjkali pa seveda niso niti motivi Pokemona (o primernosti lova nanje v Tolminu nimamo podatka).

Veliko manj je bilo jasnih pogledov na Sotočje, so pa zato posebno ozračje naredile meglice in pričarale ležerno razpoloženje ob trdih ritmih, ki so odmevali iz zvočnikov na (v našem času obiska praznem) odru karaok. Veliko živahneje je bilo pod šotori in na stojnicah, ki so ponujala najrazličnejša okrepčila. MetalDays je predvsem v zadnjih dveh letih postal tudi kulinarična izkušnja. Še zdaleč niso ostali pri klasični ponudbi pomfrija in hamburgerjev, ampak je veliko za vse okuse - za vegetarijance pa vse do ljubiteljev indijske hrane in sladokuscev. Omenimo samo, da je na prizorišču letos prvič tudi Hiša Franko, tako da si lahko obiskovalec za dobrih osem evrov privošči njihov sendvič z govedino ali pa waldorfsko solato za sedem in celo vaniljev sladoled z jagodami za šest evrov. Mimogrede - 0,3 litra piva stane tri, pol litra vode pa dva evra.

Višje standarde so organizatorji postavili z ekološkega vidika. Zaman boste iskali plastično embalažo, saj so vse kozarce, prtičke, krožnike itd. zamenjali za biorazgradljive materiale. Še vedno pa veljajo podobna pravila "igre" kot v preteklosti. Pri prvem plačilu s plačilnimi karticami plača obiskovalec deset evrov kot depozit za smeti, dva za ohranjanje sistema in tri za uporabo kartice. Depozit za smeti vam vrnejo, ko vrnete na postojanko plastične kozarce in prav tako tudi depozit za uporabo kartice, ko jo prenehate uporabljati.

A ne samo obiskovalcem, organizatorji jih predvidevajo okoli 12.000, ampak še ves teden - vse do sobote - bo Tolmin zavetišče za okoli 90 skupin z vsega sveta. V primerjavi s preteklimi leti ni izrazitega "headlinerja", prav tako ni izrazitega žanra. Koncerti so na dveh osrednjih odrih - na velikem "Lemmy" odru in manjšem v zavetju krošenj.

Za uvod v torkov večer na glavnem odru so po nastopih skupin Eruption (ki so stopili na oder že ob dveh popoldne), Mist, Gloryhammer, Skálmöld, Cattle Decapitation, Insomnium poskrbeli člani ruske poganske/folk skupine Arkona (ki jih ne smete zamenjati še z eno Arkono, ki prihaja prav tako iz Moskve). S pevko, klaviaturistko, kitaristko, tolkalistko Mašo "Scream" Arkhipovo v glavni vlogi, so Arkona napolnili do polovice prizorišče pod odrom.

Ena izmed najpomembnejših skupin v svetu poganskega metala so se tolminskemu občinstvu predstavili s klasičnim uvodom (skladbami Yav, Ot Serdtsa K Nebu ter Goi, Rode, Goi!). S sedmimi albumi v rokavu so precejšnji odklon od vseh "zabavnih" skupin, ki se gibljejo v njihovem krogu. Ruščina, izraziti "growli" pevke Maše in mešanica riffov, udarnih bobnov in synhov in etnoinštrumentov so popeljali tudi obiskovalce pod glavnim odrom v novo metalsko noč.

Osrednja znamenitost sinočnjega večera so bili člani skupine Skindred. Velški rokerji s temnopoltim pevcem Benjijem Webberjem na čelu so na oder stopili po razgrevanju občinstva s posnetkom skladbe Thunderstick (AC/DC). Po uverturi z tematiko iz Vojne zvezd (The Imperial March) je na oder pred stojalo za mikrofon, ovit v velško zastavo, prikorakal Webber. Mojstri mešanja heavy metala, alternativnega rocka in reggaeja so ponudili tolminskemu občinstvu neke vrste spoj metala z elektroniko - alternative s komercialo.

Posebnost njihovih nastopov so namreč vložki skladb, kot so Jump Around skupine House of Pain (če vprašate Webbra, je to njihova himna), War Pigs skupine Black Sabbath, Nobody Does It Better Carly Simon in celo Sorry Justina Bieberja. V trenutku, ko so nasmejali zbrano množico (hribček ob odru je sicer ponujal precej praznejšo sliko predvsem zaradi vlažnih tal), se je nastop prevesil v precej bolj sproščeno ozračje.

"MetalDays, naj vas vidim, kako živite," se je sprva trudil Webber, še preden je potegnil "karto" Bieberja na plan. Večer se je končal na glavnem odru z zasedbo Marduk, toda na malem odru je vmes še med nastopom Skindred prevladovalo popolno nasprotje z blackmetalci Melechesh v glavni vlogi.

Če kaj, so organizatorji poskrbeli, da bi zadovoljili prav vse okuse - mogoče ne toliko z odmevnostjo imen kot z žanrsko raznolikostjo in porazporeditvijo skupin. Poleg ekološke note je treba poudariti tudi stojnice s tolminskimi izdelki, kjer domačini z izvirnimi idejami skušajo približati domače izdelke metalcem (na primer med v posodicah, oblikovanih v obliki lobanj), in vedno več dejavnosti, ki od glasbe vabijo tudi k druženju.

Nekaj utrinkov s torkovega dogajanja smo vam pripravili v spodnji galeriji.