Cruffin, kot daje vedeti že ime, je še en v vrsti kulinaričnih hibridov - potem ko je pravo blaznost povzročil cronut, ocvrti rogljiček oziroma mešanica med rogljičkom in krofom (croissant + doughnut, ang.). Cruffin po drugi strani je hibrid med rogljičkom in mafinom, zamisel zanj pa se je porodila Ryu Stephenu, komaj 28-letnemu solastniku pekarne Mr. Holmes na ulici Larkin v Tenderloinu, ki je svoje veščine brusil v Parizu.

"To je pravo mitsko pekovsko pecivo, samorog med pekovskimi pecivi," navdušeno razlaga Stephen. "Ne da se ga dobiti. Definitivno moraš čakati v vrsti." Vrsta se začne pred vrati njegove pekarne že ob 7. uri zjutraj, dve uri pozneje so spečeni prvi cruffini, do opoldneva so že razprodani.

Povpraševanje po pecivih Mr. Holmesa je tako veliko, da so se lastniki v želji, da ne bi preveč pustili na cedilu svojega kroga oboževalcev, odločili, da omejijo prodajo na samo dva kosa na kupca. Tudi miz ali stolov nimajo, samo pult, za katerim se naroča "za s sabo".

Izlet v neznano
Nepopisen naval na pekarno vlada, že vse odkar se je ta odprla v precej neuglednem delu mesta novembra lani. "To ni (elitni) Nob Hill, to ni ravno predel, kjer bi turisti običajno pohajkovali naokoli," pravi Stephen, ki veliko povpraševanje pripisuje spretni kampanji na družbenih omrežjih.

"To je bil izlet v neznano. Prvo jutro je lilo kot iz škafa," razlaga za CNN 23-letni solastnik, podjetnik Aaron Caddel, ki je zadolžen za poslovni del projekta. "Pričakovala sva, da ne bo nikogar - navsezadnje gre le za precej getovski predel mesta -, a ob 7.00 je že deset ljudi čakalo v vrsti."

Pekarna Mr. Holmes s svojimi vabljivimi pecivi in dodelanim dizajnom res izstopa v predelu Tenderloin. V izložbi se police šibijo pod težo maslenih rogljičkov, cruffinov, mafinov in drugih dobrot, ki vam jih izročajo v škatlah, pri katerih je bila lastnikoma vir navdiha fiktivna slaščičarna Mendl's iz filma Grand Budapest Hotel.

London sledi
Za San Franciscom ni hotel kaj dolgo zaostajati London, zato so v hipsterski kavarni Foxcroft & Ginger v Sohu naglo začeli cruffine ponujati še oni. Nepresenetljivo, glede na to, kako hitro so tudi zagrabili cronut in ga preimenovali v - "crodough". Prav cronut je bil tisti, ki je trend sprožil - leta 2011 ga je izumila v New Yorku delujoča francoska kuharska mojstrica Dominque Ansel, v Londonu pa ga je kot crodough ponujala sto let stara institucija med pekarnami, Rinkoff’s Bakery. Zatem se je usul plaz pekovskih hibridov - crookies (mešanica piškota in rogljička), townies (brownie-tortica), duffins (krof-mafin) ... in zdaj cruffin.

Čeprav se skeptiki sprašujejo, ali imajo tovrstne novotarije omejeno dobo priljubljenosti, pa so sladokusci za zdaj navdušeni nad "božansko" in nenadkriljivo teksturo cruffina - sočna in hrustljava hkrati z vsemi mogočimi nadevi, ki si jih lahko zamislite. Pa čeprav ga je tako rekoč nemogoče pojesti elegantno oz., kot piše Telegraph, boste po njem skoraj zagotovo morali pod prho.