Briški oljkarji so osvojili kar 14 zlatih medalj! Najbolj so v Briškem oljkarskem društvu ponosni na odličja za avtohtoni sorti črnico in drobnico, ki sta med zmagovalnimi. Jadran Jakončič, oljkar s Huma, je na senzoričnem ocenjevanju za svojo črnico tako dosegel več kot 95 od skupno 100 točk, kar mu je prineslo tudi uvrstitev med najboljših dvajset olj celotnega mednarodnega ocenjevanja na Maslini 2014 v Splitu. Jordan Drnovšče z oljkarsko-sadjarske kmetije v Vedrijanu, ki je letos na tem mednarodnem ocenjevanju prvič sodeloval z namiznimi oljkami, je osvojil naslov podprvaka.

Briški nagrajenci z letošnjega splitskega ocenjevanja so še: Elizej Prinčič, predsednik Društva oljkarjev Brda, ki je za briško drobnico poleg zlate medalje prejel še plaketo za najboljše sortno ekstradeviško olje (prvak sorte). Marijan Jericijo je prejel tri zlate medalje za tri različna ekstradeviška olja. Zlata odličja so za ekstradeviško olje prejeli še Ivan Skubin, Vilko Prinčič, Aleš Bučinel, Ivan Jenko, Boris Marinič, Ivan Simčič in Vinska klet Goriška brda. V kategoriji ocenjevanja nalepk so Boris Marinič, Vinska klet Goriška brda in Društvo oljkarjev Brda (nalepka Črnica – Vita, oblikovana v okviru projekta EU LI JE II) prejeli najžlahtnejšo medaljo, prav tako tudi kmetija Drnovšček, Jadran Jakončič pa se je v Brda vrnil še z enim srebrnim odličjem za oblikovno plat steklenice oziroma nalepke.

Butična proizvodnja
Kako do nagrajenih briških olivnih olj? In predvsem – po koliko jih bomo plačali? Jadran Jakončič je za najvišje nagrajeno črnico povedal: "Nagrajeno olje je iz enega mojih najmlajših oljčnih gajev. Letos je to še vzorčna proizvodnja – zato bom nekaj deset litrov tega najboljšega olja ustekleničil v stekleničke po en deciliter. Vsaka bo po pet evrov. Seveda je to predvsem promocijski pridelek za našo kmetijo. Imamo pa še druga vrhunska olivna ekstradeviška olja, ki jih vse prodamo že na domači kmetiji. Povpraševanja je zagotovo več, kot imamo ponudbe. Kupci nas najdejo, saj smo prepričali s kakovostjo."

Jordan Drnovšček, ki se poleg oljkarstva ukvarja še s sadjarstvom, je prepričan, da ima kakovost svojo ceno: "Pri nas odštejete 15 evrov za steklenico z 0,75 litra najboljšega olivnega olja. Vedeti namreč morate, da so Brda najsevernejše območje, kjer oljke sploh še uspevajo, da pri nas rastejo na strmih terasah, ki smo jih morali izklesati v briške griče - v trdo "opoko", kot imenujemo našo zemljo -, da je obiranje možno le ročno, da v Brdih ni strojnega obiranja oljk in da jih na stiskanje vozimo v najbližjo torkljo v zadružno klet na Dobrovem, kar pomeni, da je tudi iz najbolj oddaljenega oljčnega gaja na briških gričih do zadružne tokrlje le dobra ura vožnje. Da torej oljke stisnemo takoj po obiranju in da jih v torkljo vozimo v zabojčkih, dobro prebrane in zavarovane pred udarci. Ne pa v tovornjakih, kot marsikje drugje …"

Zato je cena za vrhunsko briško olivno olje primerna. Res je, da se ne more primerjati z množično pridelanimi oziroma stisnjenimi olji iz Španije, Italije, Grčije ali še od kod drugod. Iz teh sredozemskih držav prihajajo na naše trgovske police nizkocenovna olja, ki po kakovosti ne sežejo slovenskim - torej briškim, goriškim in istrskim - niti do kolen. Čeprav imajo tudi oni vrhunska olja, ki pa ostajajo večinoma pri njih doma …

Kupec naj bo ozaveščen
In kako naj kupec prepozna dobro olje? Kako naj bo prepričan, da za nalepko na oljčni steklenici res "stoji" to, kar na njej piše? Milena Bučar Miklavčič s centra za oljkarstvo Univerze na Primorskem svetuje: "Predvsem dobro preberite, kaj na etiketi piše. Med nizkocenovnimi olivnimi olji so predvsem taka, ki ne ustrezajo 'deviškosti'. Marsikateri prodajalec iz sredozemskih držav napiše, da gre za ekstradeviško olje, pa to ni res. Sicer pa zadnja leta na trgovskih policah na srečo ni več klasičnih ponaredkov. Pred leti smo na primer v steklenici, ki je imela nalepko, da gre za deviško olivno olje, odkrili, da je v njej pravzaprav sojino olje z dodatki klorofila. Katastrofa! Goljufi so, oziroma so bili, predvsem iz drugih držav. Slovenski oljkarji - glede na majhno proizvodnjo - prodajajo odlična olja. In prepričani ste lahko, da med slovenskimi olivnimi olji ne boste našli olja, narejenega oziroma stisnjenega iz tropin oljk, s čimer se že srečujemo v drugih državah."

Slovenska olja navdušujejo v kuhinji
Nagrajena briška olja so predstavili tudi na dvorcu Zemono, v eni najbolj znanih slovenskih gostiln Pri Lojzetu, ki jo vodi kuharski virtuoz Tomaž Tomi Kavčič. Kuharski mojster je navdušen nad slovensko "oljčno solzo", kot pravi najboljšemu, kar iztisnejo iz oljk. Vsem jedem, ki jih je pripravil, je "pikico na i" postavil prav s kapljico ekstradeviškega olja. Tomaž Kavčič je povedal: "Vedno smo v naši gostilni prisegali na sestavine iz domačega okolja. In zato sem presrečen, da lahko izbiram med briškimi, goriškimi in istrskimi olivnimi olji, ki jim v vsem Mediteranu ni para! Saj so Italijani, Španci, Grki dobri … Toda tako zaokroženega okusa, kot ga imajo naša olja, oni nimajo! Pravzaprav so naša olivna olja kot neka zeliščna začimba. So posebnega okusa, malce požgečkajo po grlu in razvajajo brbončice ter nos."

"Oplemenitijo vse jedi – od prigrizkov do glavne jedi in sladic ... Da ne govorimo o tistem osnovnem – ko na krožniku pomakaš domač kruh v zlato jezerce slovenskega olivnega olja. To je presežek, ki nam ga zavidajo mnogi!" Da, to "naoljeno" zgodbo je res najlepše končati na najbolj preprost in hkrati najbolj prvinski način: "S kruhom naj bo najboljše olje pomazano! Do dna!"