Zgledom iz tujine so sledili tudi slovenski kuharski mojstri. Sprva zgolj posamezniki, kot denimo Gostilna Podfarovž iz Vipave, kjer so se kuhanja za najbolj ogrožene skupine lotili praktično takoj, ko so morali marca zapreti vrata. V Podfarovžu tako vsak delovni dan delijo brezplačne obroke socialno ogroženim in starostnikom, ki so zaradi epidemije koronavirusa v stiski.
V zadnjem mesecu pa je vzniknil še vseslovenski projekt Chef's Care, ki je nastal na pobudo hrastniškega kuharja Iztoka Gumzeja. Gumzej se je sprva sam lotil priprave obrokov za tiste na prvih linijah – najprej je nahranil zaposlene na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, za tem še zdravstveni dom, civilno zaščito in Rdeči križ v domačem Hrastniku.
Nato je bolj za šalo "nominiral" kuharskega kolega Branka Podmernika, da prevzame štafeto – in jo je. S tem je projekt dobil zagon, sprva na Štajerskem, kjer sta Miran Ojsteršek iz Gostilne Oštirka in Marko Pavčnik iz restavracije Pavus v Laškem poskrbela za zaposlene v Zdravstvenem domu Laško, policiste, Rdeči križ, ob tem pa še za medicinsko osebje celjske bolnišnice.
Do danes se je projektu pridružilo že okoli 40 kuharjev z vse Slovenije, s čimer so se tudi povezali, kot se le redko kdaj. Kuhajo za vse od gasilcev do pripadnikov civilne zaščite, od starostnikov v domovih do učiteljev.
Nahranili policiste, gasilce, učitelje
Edini pogoj za kuharsko ustvarjanje v okviru pobude Chef's Care je, da kuharji vse obroke pripravijo brezplačno in iz sestavin, ki jih imajo doma. Vsi tudi kuhajo za ciljne skupine v domačih krajih.
Tako je Igor Jagodic (Strelec, Ljubljana) kuhal za ekipo nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Kranj, Janez Bratovž (JB, Ljubljana) je pripravil kosilo za Policijsko postajo Kamnik, Uroš Štefelin (Vila Podvin, Mošnje) pa za Policijsko postajo Radovljica.
Bine Volčič (Monstera, Ljubljana) je kuhal za gasilsko brigado v Kranju, fantje iz Dvora Jezeršek za delavce Snage, Tanja Pintarič (Rajh, Bakovci) za zaposlene v Lekarni Murska Sobota, Ana Roš (Hiša Franko, Kobarid) pa bo v teh dneh pripravljala obroke za zaposlene na gimnaziji Tolmin, ki jo obiskujeta tudi oba njena otroka.
Michelinke zdaj za brezdomce
In v tujini? S krilatico Kuhamo za heroje so v Tulus Lotreku, z eno Michelinovo zvezdico ovenčani restavraciji v Berlinu, že konec marca začeli namesto za petične goste kuhati za tiste v prvih "bojnih linijah" pandemije koronavirusa ‒ za zdravnike, medicinske sestre, policiste in gasilce, ki ne morejo delati od doma.
Juhe, golaži in kariji, ki jih v teh tednih kuhajo Max Strohe, vodja kuhinje in solastnik Tulus Lotreka, ter njegova ekipa, sestavljajo kosila za na stotine zaposlenih v berlinski judovski bolnišnici, kjer zdravijo bolnike s koronavirusom.
"Zasledila sem objavo Tulus Lotreka s ključnikom #KuhamoZaHeroje, pa sem pomislila, da imamo tu ogromno herojev, zato sem jim poslala e-pismo," razlaga predstavnica bolnišnice Jessica Maass. “Že naslednji dan sem prejela odgovor. Kratek in jedrnat "da", edino vprašanje je bilo, koliko obrokov naj nam pošljejo. In že naslednji dan so nam poslali 400 porcij izjemne hrane."
Strohe pravi, da so jih popolnoma preplavila hvaležna sporočila podpore tistih, ki so njihove obroke prejeli, in njihovih družin. Brigitte Seelig, vodja medicinskih sester v bolnišnici, pa je za Reuters povedala, da vrhunski obroki predstavljajo dobrodošel odmor od hrane v menzi. "Res dobra hrana je – michelinska hrana! Za spremembo nekaj res dobrega," se je namuznila.
Tulus Lotrek še zdaleč ni edina vrhunska restavracija, ki se je v času krize, ko so morale zapreti svoja vrata, obrnila v dobrodelnost. Pa čeprav za večino restavracij, ki se zdaj same borijo za preživetje, celo nekatere najbolj zveneče, to ni majhen zalogaj.
V dunajski restavraciji Steirereck, 17. restavraciji sveta na seznamu 50 Best, ovenčani z dvema zvezdicama, kjer stane sedemhodni degustacijski meni skoraj 200 evrov, zdaj vsakodnevno pripravljajo obroke za krizne delavce. Sprva se je vse skupaj začelo iz praktične potrebe, da bi porabili zaloge hrane, ki bi se sicer pokvarila, a je nato preraslo v širši projekt, ki ga bodo ohranili vse do konca izrednih razmer. V Avstriji naj bi se sicer omejitve razrahljale 15. maja, ko naj bi se restavracije znova odprle.
Reševanje industrije v ZDA
V ZDA, kjer so projekcije za gostinsko industrijo daleč najbolj črnoglede (nekateri napovedujejo, da se bo ohranilo zgolj 25 odstotkov restavracij), je na čelu boja Jose Andres, v Španiji rojeni kuharski mojster z ameriškim državljanstvom. Andres s svojimi številnimi aktivističnimi in humanitarnimi projekti velja za velikana industrije, človeka, ki presega zgolj kuharski posel.
S svojim projektom World Central Kitchen (WCK) je nahranil že številne na kriznih žariščih sveta, a kot pravi, takega izziva, kot ga predstavlja pandemija koronavirusa, še ni imel. WCK je šel v akcijo med prvimi, saj je z obroki zalagal že potnike, ki so obtičali v karanteni na ladji za križarjenje Diamond Princess.
WCK zdaj primarno deluje v ZDA, kjer varno razdeljuje sveže obroke v skupnostih, ki pomoč najbolj potrebujejo. Z novim programom, imenovanim #ChefsForAmerica, je WCK postregel že več kot 1,5 milijona obrokov po vsej državi, v več kot 85 mestih.
Naslednji korak: WCK bo v kratkem začel plačevati restavracijam, da znova odprejo svoja vrata, da lahko tako spet najamejo odpuščene zaposlene in nahranijo lačne.
Organizacija bo lastnikom restavracij plačala po 10-20 dolarjev na obrok, ki ga bodo postregli, s čimer bodo lahko pokrili tudi del stroškov. Andres pravi, da je ta njegova zadnja pobuda zgolj "kaplja v morju" v reševanju industrije.
Pobudo WCK-ja so povzeli tudi v Andersovi rodni Španiji, kjer denimo Aponiente, ena bolj avantgardnih restavracij z morsko hrano na svetu, v teh dneh kuha za pomoči potrebne v južni provinci Andaluzija.
Restavracija s tremi Michelinovimi zvezdicami in ena od sto najboljših restavracij sveta je v zadnjem mesecu z ekipo na desetine prostovoljcev pripravila kar 10.000 obrokov za najbolj ranljive družine v Cadizu.
"Čutili smo se dolžne, da usmerimo naše delo v nek cilj, ki pomaga na stotinam družinam tu iz Cadiza s toplim obrokom. To so časi, ko se nagrade, odličja in sezname potisne vstran, pomembno pa je, da delujemo hitro in družno, da ohranjamo barko, da ne potone, da del naše družbe ne potone v tem kritičnem trenutku," je povedal kuharski mojster Ángel León.
Za brezdomce kuhajo tudi največji
V akcijo je šel tudi Daniel Humm iz Eleven Madison Parka, s tremi michelinkami in nazivom najboljše restavracije sveta velikana newyorške restavracijske scene. Cena menija tam se začenja pri 315 dolarjih (brez vina, davka in napitnine). Humm je svojo restavracijo v teh dneh, ko je kriza še posebej v New Yorku izjemna, spremenil v jušno javno kuhinjo, kjer s svojimi 12 kuharji pripravi tudi do 3.000 obrokov dnevno. Cena? 6 dolarjev.
V dobrodelno organizacijo se je začasno spremenila tudi danska restavracija, o kateri se je verjetno lani največ govorilo. Alchemist. Restavracija se je odprla lani v Köbenhavnu in naglo postala obvezna postojanka za vsakega pravega "foodieja". Ali pa samo radovedneža z veliko pod palcem.
Alchemist je buril duhove tako zaradi rekordno visoke 15-milijonske naložbe (samo za gigantska bronasta vrata je šlo par milijonov) kot zaradi 50-hodnega degustacijskega menija, ustvarjenega s ciljem pripraviti jedca k filozofskemu razmišljanju o vsem od uničevanja okolja do golega hedonizma. Cena menija? Okoli 500 evrov, z vinsko spremljavo.
Vodja kuhinje Rasmus Munk je sicer že lani začel dobrodelni projekt JunkFood, v sklopu katerega je tiste dneve, ko je bil Alchemist zaprt, kuhal za okrog 1.400 brezdomcev v Köbenhavnu. Zdaj je projekt zgolj okrepil. Odkar so vrata restavracije marca zaprli, so v zavetišča danske prestolnice prav vsak dan dostavili skoraj 25.000 obrokov za brezdomce.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje