Res je sicer, da so tokrat manjkali nekateri ortodoksnejši "oranžarji", ki menijo, da je festival postal prevelik, preveč neselektiven in da so se na "oranžni vagon" priključili tudi številni taki, ki s sonaravnim in ekološkim vinarstvom razen barve svojih vin nimajo prav veliko skupnega. A pomislekom navkljub festival samo še raste in raste, tako po številu obiskovalcev kot po odmevnosti - tudi v tujini.

Na njem smo tako poleg 60 domačih in tujih vinarjev z oranžnimi vini lahko opazili tudi številne znane obraze, uveljavljene vinske in kulinarične strokovnjake, distributerje iz tujine, turiste in najbolj izpostavljene vinarje, ki običajno na festivale pošiljajo zgolj svoje namestnike. V Izolo so prišli osebno - Aleš Kristančič (Movia), Marjan Simčič (Simčič), Stanko Radikon (Radikon), Dario Prinčič, Miha Batič (Batič), Jean Michel Morel (Kabaj) ... in vidno uživali.

Kristančič je imel v pritličju Manziolijeve palače, na za Movio že tradicionalnem mestu, svoj šov, ki je pritegnil nedvomno največ obiskovalcev - predvsem deklet, ki so se gnetle, da bi v svoje mobilne telefone ujele Kristančičevo dekantiranje biodinamično pridelanega lunarja ali pa pompozno odpiranje njihovega purota. V nekem trenutku je bilo videti, kot da ima Kristančič, vinski prerok, pred seboj celo občestvo vernic, ki kar vsrkavajo vase vsak vinarjev nauk o usedlinah in luninih menah.

V sosednji dvorani mu je medtem pariral Svetozar Raspopović iz Asa, ki je s podobno karizmatično prezenco rezal rezine vojvodinskega pršuta in točil svoje edino vino - malvazijo amforo. "Mangalica, amfora, last call!" je klical k sebi "Pope", medtem ko je z dolgo noževo konico čez tri vrste podajal slastno fetko sušenega mastnega prašička mični obiskovalki. "Jebeš patanegro!"

Najbolj "anarhični" med vinarji, Aci Urbajs z Rifnika (Štajerska), je radovedneže privabljal v stari občinski palači s štirimi letniki svoje "Organic anarchy", kjer je bila stacionirana tudi beneška legenda med enologi in ljubitelji vin, Gigi Miracol, ki je izmenično žongliral in točil naravni, nefiltrirani prosecco Costadila.

Občinska palača je bila tudi pravi naslov za nekatere najboljše zamejske vinarje iz Oslavja, Daria Prinčiča, Stanka Radikona in Nicolo Benso (La Castellada), medtem ko je ob svoji rebuli in klarnici Jordan Cigoj iz Črnič ponovno razveseljeval z najboljšim lardom pri nas.

Naval na Gruzijce
Kabaj je medtem v zgornjem nadstropju Manziolijeve palače reklamiral letošnje posebne goste - Gruzijce, za katere je vladalo izjemno veliko zanimanja. Tudi zato, ker tam tradicijo tovrstne pridelave vina poznajo že 8.000 let. Gruzijci vino zorijo v kvevrijih (glinenih posodah ali amforah), ki jih je v zadnjih letih začela uporabljati tudi peščica naših vinarjev z velikim Joškom Gravnerjem na čelu, ki danes vse svoje vino prideluje na ta način, medtem ko manjši del na tak način pridelujeta Kabaj in Erzetič.

Sicer pa Gruzijci še zdaleč niso bili edini tuji gostje Izole - od Hrvatov denimo velja izpostaviti Claia iz Istre, ki je bil tudi eden izmed slavnostnih govorcev na že tradicionalnem blagoslovu vin v cerkvi svete Marije Alietske. "Ni pomembno, ali se tem vinom reče naravna, biodinamična, eko ali oranžna, pomembno je samo, da gre v vseh primerih pri pitju takega vina za ritual. Smo le v cerkvi. Steklenico takega vina odpremo ob posebni priložnosti, ga prinesemo dobremu prijatelju v dar ... Vino so čustva, obred, brez tega je samo kokakola," je dejal Giorgio Clai.

Clai je verjetno s tem posredno odgovoril kritikom četrte vinske barve, tistim, ki menijo, da je festival pomešal strogo naravne vinarje s tistimi, ki zgolj delajo oranžna vina, pri tem pa v vinogradu niso tako striktni, s čimer seveda oranžno vino takoj postane malce manj zdravo, saj se pri maceraciji iz kožic izlužijo tudi škodljive snovi (škropiva itd.).

Pomisleki (in večji nadzor nad sodelujočimi) so vsekakor na mestu, a, kot poudarjajo strokovnjaki, oranžno vino postaja vse bolj priljubljeno tudi z usmeritvijo vrste vinarjev v ekološko vinarstvo in pridelavo vina s čim manjšo (ali celo nično) stopnjo dodanega žvepla.

Modna muha? Ne, vrnitev k tradiciji
Na očitke, da gre pri oranžnem (tudi) za modno muho, pa organizatorji festivala še enkrat odgovarjajo, da gre pri maceraciji za vrnitev h koreninam vinarstva, za "vina, kot so jih delali naši nonoti in pranonoti", kot pravi Bruno Zaro (Vinaria), za vina, ki se vračajo in končno dobivajo svojo pravo pozicijo, kot je povedala Ingrid Mahnič iz društva vinogradnikov Istre.
Tudi izolski župan, magister Igor Kolenc, meni, da je bila "pogumna" odločitev izpred petih let, da v Izoli postavijo prvi tovrstni festival pri nas, pravilna, saj je festival, ki se je specializiral za spontano macerirana (bela) vina, zdaj svojo jesensko reprizo (z več ali manj podobno postavo) dobil še na Dunaju, Izolo pa postavil na svetovni enogastronomski zemljevid.

Bogata kulinarična ponudba
In tudi gastronomski del ni za odmet - Orange Wine Festival namreč v nasprotju s podobnimi vinskimi festivali po Sloveniji, ki se jih je v zadnjih letih nepregledno namnožilo, za ceno vstopnice ponuja tudi konkretno bero vrhunskih, predvsem istrsko obarvanih prigrizkov, s katerimi se lahko podložite pred napornim obhodom obeh razstavnih palač (Manziolijeve in stare občinske).

Tako nas je že ob vstopu na trg pričakal Ago Špacapan s turistične kmetije Špacapan v Komnu, ki je na odprtem ognjišču v kotlu kuhal divjačinski golaž, ki ga je postregel z ajdovo polento. Jovica, dolgoletni šef strežbe Pri Lojzetu (Zemono) je že tradicionalno rezal slastno šunko v testu s hrenom, medtem ko mu je Kodila odgovarjala s prekmurskimi različicami.

Navdušila je Domačija Butul iz Manžana, ki je lahko za zgled samooskrbe in promocije lokalnega na najvišji ravni. Tatjana in Mitja Butul sta poskrbela za domač sir z Matajurja (z dodatki zelišč in piranskega solnega cveta), ki ga pri Butulih strežejo z doma narejenimi unikatnimi marmeladami (malvazija s sivko, refošk z baziliko) in domačim medom z ingverjem, sin Črt Butul pa je pripravil polento s čebulo v šaorju in paradižnikovo salso.

Od pršuta do ocvirkov, od špargljev do brancina
Hiša refoška iz Kopra je pripravila pate lososa z beluši, Kendov dvorec (Idrija) idrijsko klobaso s hrenom in ocvirkovko, Simo Komel (Gostilna Kobjeglava) je prinesel svoj pršut, Istra tartufi dragocene črne gomoljike, Miramar iz Kopra pa bakalar, ki ga je stregel z Jenkovim oljčnim oljem.

Pri kombinaciji špargljeve polente s sašimijem brancina sta moči sta združila Irena Fonda (Fonda) in Tomaž Bevčič (Rizibizi, Portorož), medtem ko je še ena portoroška izpostava, Tomi, pripravila zanimivo "solinarsko marenado", v kateri so združili prašička, koruzo, grah in fižol.

Jasno, da noben Orange festival ne more miniti brez Skaručne, ki je v kotu trga s Slavkom Žagarjem jr. na čelu ustvarjala svoj šov z D. J. Baktom, ki je na gramofonu vrtel klasični "Skaručna miks", medtem ko so posebni gostje, strežno osebje v podobi igralcev Ajde Smrekar in Anžeta Zevnika ter Valterja Kramarja iz Hiše Franko, gostom podajali dobrodušne porcije ocvirkov s čebulo in jetrne paštete z maslom.

Nejevolja vinarjev, ki so jim gostje v drugi, že bolj razpuščeni polovici festivala, pod nos ponujali kozarce, umazane od pene domačega skaručenskega piva ali pa rdeče od njihove malinove žganjice, pa je prav tako že tradicionalna.