Burja, za katero stoji Primož Lavrenčič, in Guerila, katere lastnik je Zmago Petrič, sta vipavski kleti, Marko Fon ima vinograde na Krasu, Aleks Klinec je edini briški predstavnik na seznamu, vsi štirje pa prisegajo na sonaravno delo v vinogradih in v kleti, tako da vina četverice veljajo za boljše primerke naravnih in biodinamičnih vin na Slovenskem.

Razširjen seznam vseh slovenskih vinskih kleti, ki so jih zajeli v ocenjevanje, si lahko ogledate na tej povezavi.

"V času, ko je odprtost evropskih meja pod vprašajem, želi vodnik Slow Wine v izdaji leta 2017 preseči geografske meje," je že spomladi ob napovedi širitve resorja Slow Wina na obronke Slovenije napovedal urednik Fabio Giavedoni.

"Prvič do zdaj bomo gostili in ocenili vinogradniške in vinarske družbe, ki imajo svoje vinograde na dveh območjih, Collio-Brda in Carso-Kras, ne glede na to, ali je sedež kleti na italijanskem ali slovenskem ozemlju. Prepričani smo namreč, da jih je z vidika vinogradništva in vinarstva treba obravnavati enotno."

Logična združitev pokrajin
Collio-Brda in Carso-Kras sta za Slow Wine dve poimenovanji, ki sta jima skupni gojenje sort, značilnost tal in vinarska kultura. V idealnem primeru bi bilo zaželeno, da bi bili priznani kot prvi dve evropski nadnacionalni označbi "Doc".

"To je za nas edini naravni zaključek umetne delitve, zasnovane pred več kot 70 leti po koncu druge svetovne vojne, ki je ne samo neprimerna z zgodovinskega in političnega vidika, ampak je onkraj vsake skupne vinogradniške in vinarske logike," menijo pri Slow Foodu.

"Slovenska Brda so krajinsko območje izjemne lepote in tudi večje kot italijanski Collio. Tu je veliko omembe vrednih vinskih kleti, ki so tesno povezane z ozemljem in prepogosto premalo poznane. Enaka utemeljitev velja za Kras."

Vodnik Slow Wine je sicer v izdaji, ki izide oktobra, podelil skupno 193 polžev (pet več od lani), pri tem pa velja poleg slovenskih vinarjev na tej strani meje izpostaviti tudi naše zamejce, ki se sicer že leta redno uvrščajo med najboljše italijanske vinarje. S polžem so tako nagrajene med drugimi kleti Damijan Podversic, Edi Keber, Gravner, Skerk, Skerlj, Zidarich ...

Vinarji na eni in drugi strani meje se sicer že leta borijo za sprostitev birokratskih preprek, ki otežujejo povezovanje in označevanje vin. Dejstvo namreč je, da je pogosto težko neko vino striktno označiti za slovensko oz. italijansko, glede na to, da leži klet na slovenski strani, vinogradi pa na italijanski.