A tega obdobja je zdaj nepreklicno konec, gostilno, ki je slovela po slovenskih kosilih, pa bo zamenjala hiša karija.

Res je sicer, da tudi obstoječa stavba ni več tisti Figovec, v katerega je svoj čas zahajal France Prešeren in kjer so v sejemskih dneh gostili furmane in meščane, a vseeno je gostilna vedno imela posebno mesto v srcih Ljubljančanov.

Figovec je s svojimi belimi prti, staro kmečko opremo po stenah, karafami vina in orjaškimi dunajskimi zrezki (bojda največjimi v prestolnici) predstavljal še enega zadnjih klasičnih ljubljanskih gostinskih obratov, ki so se v zadnjih letih umaknili franšizam, bistrojem, restavracijam višje ravni in svetovni kuhinji. V obstoječi stavbi na vogalu Gosposvetske in Slovenske ceste se je obdržal 20 let, v tem času pa gostil vse od študentov do upokojencev, ki so se še spominjali starega Figovca.

Ta je na že omenjenem kraju obratoval vse od leta 1776 in je veljal za obvezno postojanko furmanov s konji in vozovi, kmete, ki so prihajali v mesto na semanje dni in meščanov, ki so zahajali na dobre domače malice. Poskrbljeno je bilo tudi za konje in vozove, saj je bilo za gostiščem veliko dvorišče s hlevi za 40 konj.

Smoletova rojstna hiša
Figovec je imel dodatno zgodovinsko vrednost, saj se je v njem leta 1800 gostilničarju Mihaelu Smoletu in njegovi ženi Heleni (ta je po prezgodnji moževi smrti prevzela vodenje gostilne) rodil Prešernov prijatelj, zbiralec ljudskih pesmi in založnik Andrej Smole (umrl leta 1840). Ni čudnega, da je bil Prešeren stalni gost Figovca, ob njem pa še cel krog drugih intelektualcev tistega časa, ki so si za razprave in izmenjavo mnenj izbirali prav gostilne.

A v 50. letih, med tistim valom naraščajočega prometa ter umikanja starih stavb za novogradnje, razširitve ter takšne in drugačne posodobitve, je padla odločitev, da se štiri dotrajane stavbe v samem središču Ljubljane porušijo. Brez milosti. Med njimi je bil tudi Figovec, ki je s svojim položajem dolga leta kljuboval razvoju v središču Ljubljane. "Padel" je septembra 1951 (pozneje pa še hlevi, nekdanja Zoltanova hiša in prostori podjetja Jugoreklam), po rušitvi pa se je gostišče preselilo v pritličje hiše na začetku Gosposvetske ceste.

Prihajajo mojstri karija
A konec je zdaj telečjih krač, odojka, praženega krompirja in dunajskih zrezkov - v prostore zdaj že nekdanje gostilne se namreč seli "Curry Life Figovec", zadnji prispevek azijske kuhinje v Ljubljani. V restavraciji, ki v prenovljeni obliki vrata odpira 19. novembra, bodo kuharski mojster Partha Mittra iz Indije in njegova ekipa stregli kari v vseh oblikah.

Za restavracijo stoji britanska revija Curry Life Magazine, ki je v zadnjih treh letih v naši prestolnici uspešno organizirala že festival karija. "Figovec je bila ikonična restavracija, in to dediščino smo želeli spoštovati, zato smo se tudi odločili, da ime ohranimo," je odločitev o imenu pojasnil urednik revije Sy Belal Ahmed.

"Slovenija je posebna. Tu imamo vedno tako fantastičen odziv jedcev in neverjetno topel sprejem, da se radi vračamo - in upamo, da se tudi Slovenci veselijo ponovnega snidenja," je ob lanskem festivalu karija povedal Ahmed, sicer tudi festivalski direktor omenjenega festivala, ki podobne dogodke organizira po vsej Evropi, a ga je prav dober odziv Slovencev spodbudil, da tu odpre prvo tovrstno restavracijo pri nas.