Uganili ste, to je prekmurska gibanica, edinstvena dobrota, brez katere v Prekmurju še dandanes ne mine nobeno večje praznovanje.
"Treba je priznati, da napravi šele gibanica pravi praznik v hiši. Čeprav si jo revež privošči komaj enkrat na leto, je to znamenje, da ga nihče ne more preživeti, ne da bi bil vmes vsaj en praznik." Tako je leta 1972 v Povesti o dobrih ljudeh zapisal največji prekmurski pisatelj Miško Kranjec.

Prekmurci so svojo dobroto krepko zaščitili. "Prekmurska gibanica je zaščitena kot recept, se pravi za to, da jo lahko izdelujemo in prodajamo, se mora proizvajalec certificirati. To pomeni, da so sestavine prave, da je krhko testo, da so štiri plasti," razlaga Janko Kodila, predsednik društva za zaščito in promocijo prekmurskih dobrot.

Štirje nadevi
Določene so tudi dimenzije: kos gibanice, ki je lahko trikoten ali kvadraten, mora biti visok od pet do sedem centimetrov in lahko tehta največ 25 dekagramov.

Prava prekmurska gibanica je sestavljena iz dveh vrst testa. Na dnu je krhko testo, Prekmurci pravimo temu testu podplat, in iz vlečenega testa, ki mora biti na vrhu in med posameznimi nadevi. Nadevi so štirje: makov, skutin, orehov in jabolčni nadev. Vsi štirje nadevi si morajo slediti v točno določenem zaporedju, v enakomerni debelini in dvakrat se morajo ponoviti, razlaga dr. Romana Karas, predsednica komisije ocenjevanja prekmurske gibanice.

Več pa v spodnjem prispevku.
Cirila Sever