Medvedji večer so zaokrožili z vini, ki so jih po dveh letih zorenja v skrivnostnem žuborenju vode dvignili iz globin izvira pod Oštarijo.

Družini Golob in Šuligoj - Saša in Ethel ter Nataša in Aleksander/Sandi - sta skupaj s prvim kuharjem Žogice Matejem Vodanom znova dokazali, da ta solkanska oštarija zasluženo slovi po izjemni ponudbi. Tokrat je štiriperesna deteljica skupaj s kuharskim mojstrom Matejem pripravila tematski večer medvedjih jedi. Enkraten večer - in to dobesedno, saj takšnega tematskega jedilnika ne bodo več ponovili.

Medved najprej stopil v frtaljo
Ekipa Žogice je goste pričakala pod oštirskim nadstreškom, kjer so zakurili v starodavnem litoželeznem štedilniku na drva in na njem je Matej Vodan pekel nadvse rahlo in slastno primorsko "frtaljo" (jajčno omleto), v katero je stopil "medo". Resnično - medvedja šapa je pustila odtis v njej. Pa ne mesena šapa kosmatinca, ampak zelišče z imenom "medvedja taca". Kuhar Matej je uporabil mlade liste, ki so frtalji dali pravo svežino. Sicer pa medvedjo taco imenujejo tudi "dežen". Je sorodnik pastinaka in korenja. Večinoma uporabljajo liste mlade rastlinice, lahko pa tudi listne peclje. Treba jih je olupiti, odstraniti vlaknasti del in uporabiti le mehki del, ki je zelo osvežilnega okusa. Mladi listi in socvetja pa se lahko uporabijo v celoti v solati, surovi ali na kratko kuhani v sopari. Dežen spodbuja prebavo, razkužuje, bogat je z rudninami in mikroelementi, je dober vir vitamina C, beta karotena in drugih vitaminov. Še eno ime poznamo za medvedjo taco, in sicer "ranjak". Odličen je, kot že ime pove, za rane, pa za težave z želodcem in za lajšanje prehlada.

Za tiste, ki prisegajo že na začetku na nekaj "mesenega", pa so "žogičarji" ob frtalji ponudili še medvedovo salamo. Obe predjedi, hladno in toplo, so zaokrožili s svežim lanskim rosejem Stojana Ščurka (Brda - Plešivo) in chardonnayem Aljoše Sirka (Višnjevik - Brda) iz leta 2013.

Hladna medvedja pašteta in topel medvedji pršut
Gostitelji v Žogici so goste izza toplega štedilnika zunaj kmalu popeljali v prijetno leseno notranjost oštarije, kjer je čakalo prvo "hladno" presenečenje. To je bila medvedova pašteta s čemaževo peno in lovskim kruhom. Za pašteto je Matej Vodan uporabil medvedovo stegno. Od začimb pa brin, čemaž in brusnice. Lovski kruh je postregla prava Rdeča kapica (Ethel Golob) – tako so "žogičarji" poskrbeli tudi za kostumografijo gozdne pravljice ... Lovski kruh pač zato, ker je moral v lovčevem nahrbtniku zdržati tudi kaj več kot le dan ... Gre torej za polnozrnat kruh, ki je prijetno zaokrožil pikantno grenčino paštete. Vini, ki sta ju za spremljavo pašteti izbrala vinarja, sta bila Sčurkova bela Stara brajda (letnik 2010) in Sirkov Jakot iz leta 2013.

Zatem se je začelo razvajanje s toplo predjedjo - to so bili enkratni vlivanci z brusnicami in medvedjim pršutom. Ker je bil dimljen, ga je kuharski mojster nekoliko ublažil s kratkotrajnim dušenjem pred umešanjem v omako. Vinska spremljava sta bila Ščurkov Kontra (2012) in Sirkov Cabernet (2010).

Tradicionalni medvedji golaž in golaž malo drugače ...
Glavna jed je bil golaž, pripravljen na dva načina. Tradicionalni medvedji golaž sta v ogromnem kotlu prinesla Rdeča kapica (Ethel Golob) in Lovec (Sandi Šuligoj). Glavni kuhar ga je nadgradil s kruhovim cmokom s prepeličjimi jetri. Pravo presenečenje pa je bil medvedji golaž malo drugače, kot ga je poimenoval kuhar. Dela zanj je bilo ogromno, je povedal Matej Vodan: "Uporabil sem mehke kose medveda. Najprej sem meso popekel, da dobi skorjico, zatem ga dušil. Posebej sem prepražil čebulo na rjavem sladkorju, ko je posteklenela oziroma je že začela postajati kašasta, sem dodal meso in zalil s "čajem", ki sem ga skuhal iz zelišč, ki gredo v golaž. Dodatek je nežen zdrobov cmok, ki močan okus mesa malce ublaži." Za ta "drugačen golaž" je glavni kuhar požel aplavz na odprti sceni. Tudi obeh briških vinarjev, ki sta h glavnima jedema izbrala rdeči vini. K tradicionalnemu golažu je Ščurek določil Rdečo Staro brajdo iz leta 2009, Sirk pa enajstletni Merlot (iz leta 2003). Golaž malo drugače je Ščurek zaokrožil z Upom iz leta 2007, Sirk pa z zvrstjo Ivo, letnik 2010.

Tudi sladica je medvedja šapa
Večer je zaokrožila sladica, glavni kuhar jo je poimenoval kar "medvedja šapa". Res se je na krožnikih bohotila kosmatinova šapa - toda le po obliki ... Vsebina pa so bile medvedkove največje dobrote med, borovnice in čokolada … In vinska "pika na i"? Ščurkovo Story rdeče (2006) in Sirkov Ivo (2006).

Ko vino dozori v vodi ...
Presenečenj v Oštariji Žogica pa še ni bilo konec. Na dvorišču je že čakal pravi vinsko-potapljaški podvig. Pred Oštarijo je namreč podzemni izvir, ki se po nekaj metrih voda steka v Sočo. In v ta izvir so pred dvema letoma potopili nekaj zabojev najboljših izbranih vin obeh vinarjev, ki sta oplemenitila tokratni "medvedji večer". Žlahtna kapljica je zorela dva metra globoko pri osmih stopinjah Celzija. In ko sta vinarja odprla prve steklenice - sta bila navdušena. Očitno vinu tudi ustreza voda ... toda zunaj steklenice, seveda.

Večer medvedjih jedi je bil v oštariji Žogica le enkraten tematski večer, zdaj že ponujajo nov meni - in sicer Okuse Vipavske po solkansko. Obudili so tradicionalne jedi, na katere so prisegale naše "none" in se zdaj z njimi tako radi razvajajo tudi že odrasli vnuki ...