Ideja Vinskega univerzuma, ki je potekal v sredo v Grand Hotelu Union, že stalni lokaciji tovrstnih festivalov (Festival vin poteka tu konec novembra, Festival penin pa sredi februarja), je preprosta - izobraziti mlade o vinu.

V času, ko je zanimanje za (slovensko) žlahtno kapljico nedvomno visoko in ko se vinski festivali pri nas kar vrstijo, so se organizatorji (Aleš Rodica iz vinarstva Rodica in nekdanja vinska kraljica Špela Štokelj iz vinarstva Štokelj) odločili, da je čas, da o vinski kulturi in kulturi pitja izobrazijo še tiste, ki so se do zdaj morda z alkoholom seznanjali ... no, ne na tako visoki ravni.

"Na idejo Vinskega univerzuma smo prišli ravno zato, ker je treba na tem področju nekaj narediti," nam pove Rodica, ki z bratom Maticem na ekološki kmetiji uspešno nadaljuje vinsko zgodbo očeta Marinka v Marezigah v slovenski Istri. "Stvari se tudi med mladimi res premikajo, kar je odlično, ampak mi smo hoteli ta proces malce pospešiti, od tod ideja."

Rodica še pravi, da sam, čeprav bo naziv "vinski festival za mlade" nekomu morda zvenel malce slabšalno ali vzbujal občutek, da gre za festival nižjega ranga, verjame, da gre za enega boljših vinskih festivalov pri nas. Mladi se očitno strinjajo.

40 vinarjev, 200 vin, 700 mladih
Velika dvorana Hotela Uniona, kjer se je zbralo 40 vinarjev iz celotne Slovenije, prvič ni bila zapolnjena s sommelierskimi poznavalci, sedmo silo, kulinaričnimi blogerji in elito, ampak je s pretežno 20-letniki (starostna omejitev je bila postavljena med 18 in 30 let) zbujala občutek, da si zašel na maturantski ples. Festival so izdatno promovirale Študentske organizacije Primorske, Ljubljane in Maribora, organizatorji pa so mlade spodbujali, naj se kulturnemu dogodku primerno tudi oblečejo.

700 se jih je zbralo in vstopnice so pošle že pred samim dnevom dogodka, kar je pri nas kar redkost. Za primerjavo: Festival vina in kulinarike, ki je letos potekal 19. in 20. novembra, je v dveh dneh privabil 1.500 obiskovalcev. "Zahvala gre mladim, ki so dokazali, da jih kultura pitja vina zanima in bi tudi sami radi kaj spremenili na tem področju," si odlično udeležbo razlaga Rodica.

Slovenska Istra, ki jo zastopa sam, je bila ena od osmih vinorodnih okolišev, predstavljenih mladim pivcem, ki so lahko degustirali kar 200 različnih vin. A tokrat s poučno noto - na velikem zaslonu so se vrteli zanimivi podatki o vinu in njegovi zgodovini, ki so jih izbrskali organizatorji, vinarji pa so dobili natančne napotke, kako obiskovalcem predstaviti svoje delo, pridelavo vina, različne vinske sorte in osnovna vinska pravila, od držanja kozarca do pravilnega degustiranja.

Od Ščurka do Edija Simčiča
In mladi so bili tudi vinarji sami - čeprav so bila na festivalu znana, že uveljavljena imena (Ščurek, Edi Simčič, Štokelj, Emeran Reya, Erzetič, Silveri, Gaube ...), pa so očetje v prestolnico poslali sinove in hčerke, ki so se odločili, da družinski posel nadaljujejo. Se filozofije in pristopi razlikujejo? "Mladi vinarji seveda nosijo v sebi del staršev, starši so jim predali vse znanje, so nam pokazali in začrtali pot, mi pa zdaj z mladimi idejami in drugačnimi pristopi, kot je ta festival, nastopamo na trgu," razlaga Rodica.

V sklopu festivala sta potekali tudi dve praktični delavnici spajanja in dopolnjevanja hrane z vinom, pri čemer je vajeti v rokah držal prav tako podmladek - Tomaž Bratovž (sin Janeza Bratovža iz JB-ja) in Črt Butul (sin Mitje in Tatjane Butul iz domačije Butul). Za spajanje njunih kreacij z vinom je bila odgovorna someljerka Vanja Mramor.

Kritiki bi sicer rekli, da je med mladimi že tako ali tako preveč globokega gledanja v kozarec, zato resnično ne potrebujejo še svojega festivala vina, a Rodica pravi, da je Vinski univerzum namenjen prav podiranju tovrstnih stereotipov. Očitno torej festival ne bo muha enodnevnica, saj organizatorji že napovedujejo vinska doživetja in dogodke za mlade skozi vse leto. "S tem želimo dvigniti kulturo uživanja vina, dvigniti zavedanje in znanje o slovenskem vinu ter seveda povečati prodajo kakovostnega slovenskega vina in obenem izobraziti mlade kot bodoče potrošnike, da bodo v vinu prepoznali njegovo pravo vrednost. Kultura uživanja vina med mladimi je prihodnost," je sklenil Rodica.