Številka 98 litrov piva na povprečnega prebivalca Slovenije se na prvi pogled zdi visoka, a če pogledamo na Češko, kjer so pivski evropski rekorderji, ugotovimo, da te priljubljene pijače popijejo še za 86 odstotkov več. Pivovarstvo je v zadnjih letih doživelo preporod s hitrim razvojem manjših kraftpivovarn in z bogato ponudbo aromatičnih piv, kot so pale ale in druga.

Slovenci po porabi piva sodimo med prvih 10 držav v Evropi. Proizvedemo ga okoli 1,7 milijona hektolitrov, veliko piva pa tudi izvozimo. Največji pivovarni v sklopu koncerna Heineken, Laško in Union, proizvajata predvsem piva tipa lager, ki ga proizvajajo kvasovke spodnjega vretja, medtem ko od 50 do 60 manjših obrtniških pivovarn, nekatere so začele svojo poslovno pot kar na domačem štedilniku, ponudbo dopolnjuje večinoma s pivom zgornjega vretja, t. i. pale ale. Ta piva imajo drugačen okus in zelo raznolike sadne arome.

Kraftpivovarne ponujajo raznolikost
Marko Jamnik iz pivovarne Tektonik je varjenje piva začel pred tremi leti in v tem času so proizvodnjo početverili. V čem se pivo industrijske in manjše proizvodnje razlikuje? "Uporabljamo najboljše surovine, bistvena razlika je tudi ta, da veliko eksperimentiramo, delamo vedno nove recepte za različne sloge piva," je pojasnil Jamnik.

Po številu proizvodnih obratov na prebivalca je Slovenija v samem vrhu Evrope. "Kar zadeva delež kraftpivovarn na slovenskem trgu, smo še vedno pri dobrem odstotku, kar pomeni, da je trg še vedno razmeroma odprt," je navedel.

Delež piva iz manjših pivovarn v Evropi je od pet- do desetodstoten, največji, že skoraj 30-odstoten, pa je v ZDA. V pivovarstvu so značilne še druge smernice, pravi Matej Oset, predsednik Združenja pivovarjev Slovenije: "Trend je v sami raznolikosti, v kislih pivih, posebnih pivih, pa tudi pivih brez alkohola, kar je v zadnjih dveh letih izjemen trend," je navedel.

V Sloveniji se prav tako povečuje zanimanje za uporabo piva v gastronomiji.