V Amsterdamu je na vsakem koraku čutiti sproščenost. Že na cestah, kjer prometnih zastojev ni - po zaslugi učinkovitega javnega prevoza in tega, da je tam glavno prevozno sredstvo kolo, in ne avtomobil. In to v vsakem, pogosto prav čemernem vremenu, ki so mu očitno zlahka kos tudi nekajmesečni dojenčki, medtem ko v otroških sedežih na prtljažnikih pogumno kljubujejo dežju in vetru (in to kar brez kape na glavi!). Gotovo je tudi podnebje razlog za to, da dajejo prebivalci pri oblačenju prednost praktičnosti, in ne zgolj videzu.

Nizozemska je ena najgosteje poseljenih držav in prestolnica ni nikakršna izjema: na sorazmerno majhni površini se v Amsterdamu "gnete" dobrega tri četrt milijona ljudi. Čeprav so stare hišice ob kanalih videti izjemno romantično, nam naključni prebivalec ene izmed njih potarna, da mu stene zamakajo in da se sprehaja po škripajočem parketu iz 17. stoletja, stanodajalec pa mu za to zaračunava zasoljeno vsoto. A ko si enkrat v Amsterdamu, se od njega le težko odtrgaš, prizna v isti sapi ...

Škripci "v akciji"
Med zadnjim obiskom tega malega velikega mesta sem bivala v stanovanju čisto prave Amsterdamčanke, ki se je v tem času odpravila na dopust. Tudi njeno stanovanje je zaznamovala v uvodu omenjena sproščenost: veliko lesa, čez kuhinjski stol na videz nonšalantno (a v resnici premišljeno) poveznjena ovčja koža, nekaj dodatkov v obliki spominkov, prinesenih s potovanj, v pastelno zeleno prebarvana starinska (babičina ali kar z bolšjega sejma?) omara ... Vse skupaj v stari stavbi z, da, precej vlage in vegastim ozkim stopniščem. Kar pozabite, da bi po njem prenesli kak večji kos pohištva, že zajetnejši nakupi hrane so podvig, tovorjenju so namenjeni škripci, nameščeni na tako rekoč vsako amsterdamsko poslopje. Če boste imeli srečo, boste katerega izmed njih celo videli "v akciji".

Dobila sem vtis, da ima nizozemska (oziroma amsterdamska, saj je mesto v številnih pogledih vendarle zelo drugačno od preostanka države) estetika opremljanja stanovanj - ki sem jih lahko s pogledom ošvrknila kar nekaj, saj prebivalci pravzaprav ne poznajo zaves, žaluzij ali rolet - precej skupnega s skandinavsko.

Silvia Jerman Geelen, Slovenka, ki se je z družino pred kratkim preselila v Amsterdam, in kot lastnica trgovine z dodatki za dom poznavalka področja notranjega dizajna, me popravi, da tamkajšnja estetika vendarle še ni čisto "severnjaška": "Tukaj vseeno vpletajo veliko barv v prostore, če recimo primerjam s švedskim in danskim slogom dekoriranja domov. Radi prebarvajo stare omare, včasih tudi steno, si omislijo posteljnino z rožnatim vzorcem, pa pisano posodo ... Je pa res, da je prostor vseeno veliko bolj izčiščen kot pri nas. Prevladujejo bele kuhinje in stare lesene deske po tleh, pa mešanje različnih stolov in ogromne lesene mize, po možnosti stare." Prav takšna se je bohotila tudi v mojem amsterdamskem začasnem domu.

Sogovornico sem poprosila še za strnjen vtis o slogu njene nove države: "Všeč mi je, ker veliko dajo na dom. Prostor, v katerem bivajo, jim pomeni veliko, pomemben je videz skodelice za kavo s prijatelji, pa to, kakšna je odeja na zofi. Všeč mi je mešanje starih kosov - morda od babic ali še generacij prej - pohištva z novimi. Na ta način dom dobi zgodovino. Pa vsaka hiša ima svojo knjižnico." Tako nekako je videti povprečen nizozemski dom, seveda pa obstajajo stanovanja, ki so arhitekturno izpopolnjena do zadnje podrobnosti, v katerih visoki stropi dobijo tisti pravi grofovski videz in se pomešajo kosi visokocenovnih blagovnih znamk, doda.

Gola okna
Kot zunanji opazovalki se mi je, kot omenjeno, zdelo zanimivo, da tudi na najgosteje poseljenih območjih in tistih, kjer se tare turistov, tako rekoč nihče na oknih nima nameščenih zaves, tudi v strogem središču mesta je mogoče iz kakega lokala opazovati starejšega gospoda, ki si pripravlja kosilo, ga v miru poje, nato pa se na fotelju ob oknu zatopi v knjigo, čeprav je "na ogled" vsej ulici ... V pritličnih etažah sredi mesta vidimo celo dovršeno opremljene otroške sobe. Takšna sproščenost je precejšen odmik od pogosto že krčevitega skrivanja zasebnosti na številnih drugih koncih sveta (smo pa spet pri podobnosti s Skandinavijo, kjer prav tako v večini ne zagrinjajo oken).

Novopečena Amsterdamčanka Silvia takšno miselnost pripisuje predvsem svobodnejši vzgoji, izobrazbi, ki temelji na ustvarjalnosti, iznajdljivosti in spontanosti ter sprejemanju drugačnosti. V spletnih razpravah o znanstvenih študijah na to temo (da, obstajajo) pa je mogoče izvoru navade slediti v čase, ko zagrinjanje oken v skladu s protestantsko miselnostjo ni bilo dovoljeno, saj naj bi to pomenilo, da prikrivaš grehe. Spet drugi pravijo, da so žene nekoč pri "razgaljenih" oknih puščale prižgane luči, da so njihovi možje mornarji lažje našli domov ... Morda pa je šlo za kaj tako dolgočasno pragmatičnega kot strah pred požarom v časih, ko so bile za razsvetljavo na voljo le sveče?

Preprosto, a hkrati učinkovito ... Slog iz stanovanj se seli tudi na ulice, saj je pri načinu oblačenja opaziti predvsem poudarek na funkcionalnosti, sem razmišljala na glas. Tu se sogovornica v celoti strinja z mano, navdušuje jo, da se v večini nosi džins - od najmlajših do najstarejših -, in kot zanimivost doda, da v Amsterdamu moškim moda in smernice pravzaprav pomenijo več kot ženskam. "Zdaj so skoraj vsi hipsterji ali preprosto očki z brado."

Brez svežih rož na mizi ne gre
Ne smemo pozabiti še na rože ... na (tudi miniaturnih francoskih) balkonih, mizah, vrtovih, v lokalih. Tudi zato, ker je sveže cvetje na voljo po za tamkajšnje žepe dostopnih cenah, si jih lahko redno privoščijo. Če imaš pred hišo vrt, pa je celo zakonsko določeno, da moraš zanj skrbeti, zato neurejenega pač ne boste videli. Prav tako ni dovoljeno skladiščenje navlake pred hišo, pozabite tudi na skoraj fluorescentna pročelja sredi podeželske idile, kakršnih pri nas mrgoli. Vodili sta preprostost in urejenost.

Po mestu seveda ne manjka slogovno dovršenih gostinskih lokalov in trgovinic, ki vabijo že s privlačnimi izložbami. Interjerje redno spreminjajo in osvežujejo, zato v mestu, znanem tudi po že zloglasni strpnosti do "nočnega razvrata", saj veste, coffeeshopi in Četrt rdečih luči, vedno znova najdete kaj novega in okusnega za tiste druge vrste "razvrat" - nakupovalni. Ta hip na priporočilo naše sogovornice "od znotraj" gotovo velja zaviti v Hutspot, trgovino z retropohištvom in hipstersko modo z lastnim bistrojem in barom, pa v konceptualno prodajalno, studio in kavarno s prigrizki Friday Next, raj dodatkov za dom in modnih dodatkov za ženske ANNA+NINA, podružnico glasnika danskega pohištvenega oblikovanja HAY ter za "finale" v veleblagovnico Bijenkorf.