Ok, bom začela na začetku. Recimo, da sta dva (poimenujmo ju heteroseksualen par) že prebolela, doživela, preživela in načela neko vezo, zvezo, razmerje. Takšno bolj ali manj bazirano na osvajanju, na pogledih, na strastnih dotikanjih, ok, no, padlo je tudi nekaj brezplačnih elektronskih sporočil in pogovorov. Minili so trije meseci. No in? Prvi seks je bil dober, drugi še boljši, no, pri tretjem je pa res že bilo precej "čustveno". Padlo je nekaj strastnih solzic in želja, da se ta noč ne bi nikoli končala (filmsko, res poetično, ampak ne recite zdaj, da ne veste, o čem govorim!).

No, ampak ta noč, ne boste verjeli, se je končala ... In začelo se je. Jutro. In dopoldne. In opoldne. In popoldne. In protivečer. In večer. Ha?????? In še vedno nič? In še vedno ni poklical? Niti pustil klika, da ga pokličem nazaj? Kaj je zdaj to? Kaj se gre? Ni opravičljivo! Ampak, ne … ne bom jaz tista. Ne bom si delala stroškov. Pa še karakter sem. Saj to, če ženska ne pokliče, je samo pozitivno, ker s tem dokaže, da se ne "meče za njim" in postane še bolj zanimiva, saj to še vedno velja, ali ne? Ja! True! Ampak, joj, je peklensko to ignoriranje. Kot rezanje žil v solariju. Auč!

Zdržala je dva ni. Vsa ignorirana. Vsa zapuščena. Vsa v nevednosti. Vsa takšna. Potem pa si je naredila strošek. Ga poklicala. Zvoni. Javil se je. Ni mogla verjeti. Ta njegov prekleto seksi glas. Scenarij je bil: nadreti ga! Kaj za vraga si misli, da jo je ignorira! A ni bilo čisto tako (vsaj na začetku!). Ampak tako: "Kako si? Kaj delaš?" In on: "Nič posebnega! Gledam film, pa ti?" "Jaz? Jaz ne gledam filma!" In on: "Pa bi ga rada?" In nato končno začne realizirati scenarij: "Veš, kaj? Veš, kaj bi jaz rada? Jaz bi rada samo to, da mi napišeš en brezplačen sms, ali pa da mi pošlješ en brezplačen mail, ali pa da, kakor koli že, brezplačno spregovoriš z mano! Zakaj me ignoriraš? Zakaj to delaš?" In potem on: "Ja, ljubica, saj veš, saj sva se zmenila, da ne bova imela resne zveze!" "Kaj??????" "Kaj ti mogoče poslušaš samega sebe? Resna zveza? Ne morem verjet, komuniciranje ti povezuješ z 'resno zvezo'? Ti nisi normalen! Postavljam diagnozo: neozdravljiva bolezen, kreten do neskončnosti. Zakaj delaš to? Česa se bojiš?" "Oh, ljubica, ničesar, samo zdaj res ni pravi čas!" "Pravi čas za kaj? Poklicati me!" "Ne, ne, to ne, za resno zvezo ni pravi čas!"

Pogovor se je končal s stavkom: "Aleluja! Ti kar poglej film do konca. Sicer pa tudi jaz nisem nikoli imela v mislih imeti s tabo resne zveze. Zdaj ni pravi čas zame. Nameravala sem imeti samo seksi prijatelja, na katerega večkrat pomislim, ko sem romantično razpoložena. Ampak če nisi niti za takšno 'hecno zvezo', potem pač nič." In je odložila.

In je zvonilo. In zvonilo. Nazaj je poklical natanko 16-krat. In se ni javila. In je pač moral fizično priti na kraj dogodka. Pred njen prag. In mu ni odprla. Ha, ha, ha. Smešno, žalostno, boleče, nesramno, kakor koli že. Prekinila je krog komunikacije ravno v trenutku, ko si je on najbolj želel komuniciranja. Ni smešno? Ja, pa je! Vsaj zanjo.

Ampak … dragi džentelmeni, kdaj se bo to zgodilo? Kdaj vam bo že enkrat jasno: drugi dan, dan po seksu, se žensko vedno pokliče. Razumete? Ne? Ok, bom še enkrat: VEDNO! Always! To je 11. božja zapoved: pokliči jo! To nima zveze z resno zvezo!

Tanja Mojzer