To, da takšno prijateljstvo ni mogoče, nisem (in ne bom) zapisala (vsaj v tem članku ne), ampak ... postavljam le domnevo: prijateljstvo med moškim in žensko, ki sta samska, je precej drugačno kot prijateljstvo med osebama istega spola (še ena predpostavka: tukaj je govor o heteroseksualni usmerjenosti).

Torej - malce razčlenimo to domnevo
Predpostavimo, da obstajata moški in ženska, ki se med seboj precej družita (npr. skupen hobi, skupno delo, bog ne daj, skupno stanovanje). Kaj se dogaja? Pogovarjata se o tem in onem, o tem, kako žvrgolijo ptički, kako trava raste, kakšen antivirusni program je najbolj priporočljiv za njen nov prenosni računalnik, katera glasba je komu všeč in zakaj, podobno glede hrane, filmov in še bi lahko naštevali. In? Ona govori, on posluša. Včasih pa se vlogi tudi zamenjata. In? Kaj kmalu njega začne zanimati, ali ima ona fanta. No, že to je sumljivo vprašanje, pa ne mi zdaj ...

Torej: ona odgovori, da nima (odgovor, da ga ima, ni mogoč, ker o tem ravno teče beseda - da sta oba samska). In potem? Ojoj, potem pa se začne: "Zakaj ga nimaš, ne verjamem, da ga nimaš, kdaj pa si ga imela, kakšen pa je bil, si že dolgo samska, zakaj pa sta končala, bla bla bla ..." Aja, celo to ga zanima: "Pa bi ga imela? Kakšen bi moral biti? Kakšni moški so ti všeč? Mislim, tako vizualno? Kaj pa notranjost, značaj in to?" Ole!!! Kaj pa je zdaj to? Ne mi reči, da se mi zdaj on ... ponuja! Ok, v glavnem, to je ta 1. stopnja prijateljstva med moškim in žensko. Predstavitev sebe v intimnem smislu (pladenj duševnih izdelkov ali kako bi pač to imenovali). Upam si trditi, da ta stopnja doleti najmanj 80 odstotkov tovrstnih prijateljstev.

2. stopnja
Vse je odvisno od njenih odgovorov na "tista vprašanja". Nikakor pa tukaj ne reklamiramo nobene asimetričnosti ali spolne diskriminacije; in seveda - samo, če niste posumili, da velja tudi obratno - to zdaj še posebej poudarjam: vse je odvisno tudi od njegovih odgovorov na "tista vprašanja", če sprašuje ona. Kajti od tukaj naprej se pa lahko zgodi več čudno prečudnih čudes. Namreč, če je med njima kemija (in sta prijatelja lahko že pet let, lahko štiri, tri, dve, eno, 6 mesecev, 3 mesece, en mesec ali 14 dni), se po tej prvi stopnji soočenja s "temi vprašanji" lahko zgodi, da ... ne bosta več (le) prijatelja. Ampak bosta (postopoma ali pa kar po tem soočenju) postala - saj veste, kaj. Zaljubljeni par do neba in še naprej, če se da.

Če pa med njima ni kemije (to pomeni, da se pač niti malo ne privlačita), pa sta kljub temu doživela prvo predstavitveno stopnjo, no, ja, potem sta sicer lahko prijatelja, a kot smo že dejali, nikoli, ampak (skoraj) nikoli tako zelo zaupna, kot sta to lahko dve prijateljici.

Razlaga, zakaj je tako
Pravo prijateljstvo pomeni zaupati si vse (no, ja, skoraj vse) zaupne želje, misli, hrepenenja, slabe, dobre, intimne trenutke, ki vključujejo tudi takšne in drugačne seksualne misli. In če moški in ženska nista v sorodu in sta oba samska in heteroseksualno usmerjena ter preživita neverjetno veliko časa skupaj in se vidita v več različnih razpoloženjih, doživita veliko različnih situacij ... pa ne mi zdaj reči, da vsaj enemu od njiju ne pade na pamet utišati ga s poljubom ali (vsaj) preizkusiti, kakšen/-na je med rjuhami.

Če eden od njiju ni za to (drugi pa je še kako za to), se največkrat začneta oddaljevati oz. najmanj, kar lahko storita: iz pogovora izključita kakršno koli namigovanje na intimnost. Kar v praksi pomeni, da njun odnos hočeš nočeš postaja vedno bolj uraden (vsaj za nekaj časa).
Torej: prijateljstvo preide v naslednjo stopnjo: 3. stopnjo - pomiritev, ki ji največkrat sledi 4. stopnja: odtujitev oz. samo še znanca. Pri čemer to, da sta znanca, ne pomeni, da se od zdaj naprej videvata zelo redko, ne, ne, še vedno se videvata (skoraj) vsak dan oziroma zelo pogosto, a njun odnos postaja neverjetno uraden in površinski - takšen, kot ga imajo pač ... znanci.

Končna diagnoza
Po tej analizi oziroma nazornih primerih lahko torej pridemo do ugotovitve, ki potrjuje zgoraj zastavljeno domnevo: Prijateljstva med samskim moškim in samsko žensko ni mogoče pripeljati do te točke kot prijateljstvo med osebama istega spola. Kajti če se fizično sploh ne privlačita, potem niti ne bosta v svoje pogovore in srečanja vključevala nobene intimnosti (kar je ena izmed glavnih sestavin pravega prijateljstva). Če pa je eden vsaj malce všeč drugemu, si bo ta za intimnost prizadeval. In če drugi ni zainteresiran, smo že povedali, kaj se zgodi.

Ergo:
Še vedno sta (samski) moški in (samska) ženska lahko prijatelja, ki se pokličeta, ko potrebujeta kakršno koli uslugo, nasvet ali le bližino. A če je izvzeta tista prava intimnost v smislu res globokega (analitičnega) pogovora o občutkih, o tem, kakšno spodnje perilo je njej ali njemu najljubše, kakšen položaj v seksu, jokanje na rami, frizura tam spodaj ... Halo? Tega pa menda res ne moreš (tako pogosto) razlagati svojemu najboljšemu (samskemu) prijatelju nasprotnega spola. Tu pa tam v šali in za mizo, za katero sedi še pet drugih ljudi, že kaj namigneš, ampak ... ko sta sama ...

Ali pač? Zdaj pa jaz vas sprašujem, je to mogoče? Ali ženska moškemu prijatelju res ponavadi razlaga vse svoje misli? Ojoj ... kako dolgo potem traja to "prijateljstvo"?

Tanja Mojzer