Tako odgovarja koreograf Dejan Zečević na vprašanje, zakaj bi se posameznik moral odločiti za treniranje plesa in kaj so pozitivne strani plesa.

Dejan, ki ima svojo plesno šolo, sestavlja koreografije že deset let, da pa svoje delo opravlja dobro, pa dokazujejo dosežki njegovih varovancev, ki so osvojili številne naslove.

Pa jih naštejmo le nekaj: dvakratni naslov mladinskih svetovnih prvakov in trikratni evropski prvaki z ekipo breakdanca, prvo mesto na EP-ju solo breakdancea, 2. in 3. mesto na svetovnem mladinskem prvenstvu, 3. mesto na EP-ju in SP-ju discoparov v kategoriji članov, 2. mesto na EP-ju showdancea v kategoriji mladinskih parov, 3. mesto na SP-ju in 2. mesto na EP-ju v street danceu v kategoriji mala skupina mladinci ...

Celoten intervju si lahko preberete spodaj.

Morda za začetek lahko za nepoznavalce razložite, kakšna je vloga koreografa. Ali vi pripravite le plesne korake ali poskrbite tudi za glasbo, kostume?
Vloga koreografa je kompleksna, od izbire glasbe, teme, korakov, kostumov, rekvizitov do prevozov, psihološke priprave plesalca ... V večini primerov je tako, vendar pa včasih naredimo samo koreografijo.

Kako je videti vaš proces ustvarjanja koreografije – si korake zamislite v glavi, na določeno glasbo in potem delate s plesalci ...?
Izbereš glasbo in potem dodaš korake, ki so primerni. Vendar pa je pri meni velikokrat obratno; naredim koreografijo in potem prilagajam glasbo, kar je seveda malo težje, ampak nekako mi skoraj vedno uspe izbrati težjo pot, kar koli že delam. Se moram organizirati.

Kdaj napoči čas, ko se plesalec "upokoji" in se preizkusi kot koreograf ali učitelj plesa? Gre za pričakovani korak vseh plesalcev ali je treba za prenašanje svojih znanj na učence imeti neke posebne karakteristike?
Moja pot je bila drugačna od drugih. Sam sem začel plesati, ko sem dopolnil 20 let, veliko se jih takrat upokoji iz začne učiti. Istočasno sem učil in treniral sam. Bil sem nekako vržen v morje in mislim, da sem hitro splaval. Ker imam svojo plesno šolo, se srečujem s težavo dobrega koreografa trenerja. Veliko je odličnih plesalcev, vendar pa nimajo te trenerske žilice, velikokrat se zgodi, da plesalci, ki niso blesteli na odrih, postanejo dobri koreografi. Mislim, da se le redki plesalci odločijo za poučevanje, mogoče se nam zdi veliko, vendar je tudi število plesalcev ogromno in uči jih le majhen odstotek. Za dobrega trenerja sta potrebni potrpežljivost in dobra psihološka podkovanost, predvsem pa izkušnje in učenje iz lastnih napak naredijo dobrega trenerja.

Zakaj bi se posameznik moral odločiti za ples, tudi če zanj ni nadarjen. Kaj so pozitivne strani plesa?
Pravijo, da so osnovni športi plavanje, gimnastika in atletika. Vendar pa sam kot "difovec" pravim, da je ples najboljša podlaga za katero koli športno panogo. Pri plesu se izredno razvijata koordinacija in kontrola telesa, plesalci znamo oponašati gibe tako, da nam ni težko v drugih športih. To vidim pri plesalcih, saj imajo pri športni vzgoji nadpovprečne rezultate.

Pa negativne strani plesa?
Odvisno je, koliko treniraš in kako. Negativnih skoraj ni, če je vse zmerno. Malce drugače je, ko je količina treningov velika, takrat lahko pride do kakšnih poškodb, vendar pa je tako pri vseh športih. Velikokrat se kdo izmed plesalcev poškoduje drugje - zaradi norosti. Za koreografa je mogoče slabost, da je izredno malo prostega časa, ker je veliko priprav in tekmovanj.

Kako spodbujate svoje varovance, kaj jim rečete tik pred nastopom? Katere so odločilne stvari, ki pripomorejo k zmagi?
Različno, nekateri pred nastopom potrebujejo sto ljudi okoli, nekateri pa se umaknejo in ne potrebujejo nič. Odločilna stvar je garanje na treningih, potem se to pokaže tudi na tekmi: če ni tega, bo tudi rezultat slab.

Kako ocenjujete plesno stanje v Sloveniji? Pri kateri vrsti plesa dosegamo najboljše rezultate?
Stanje se mi zdi dobro, smo nekako dobri v vseh zvrsteh, tudi pri discodancu zelo napredujemo, tako da upam, da bomo čez nekaj let tudi tu v svetovnem vrhu. Veliko naših koreografov dela v tujini, kar je dobro. Tujci tudi radi prihajajo k nam učit, ker smo dober material za delo.

Bi lahko izpostavili kakšnega posameznika/-ico, o kateri/em se bo v prihodnosti še veliko slišalo?
Nerad koga izpostavljam, ker posameznik brez ljudi v ozadju ne preživi.

Kaj po navadi plesalcem predstavlja največjo željo, cilj – osvojitev lovorike svetovnega prvaka ali da na primer pleše za uveljavljenega glasbenika (kot na primer Anže Škrube, ki je na podelitvi Billboardovih glasbenih nagrad nastopil s pevcem Usherjem)?
To je odvisno od vsakega posameznika. Nekaterim je cilj to, kar ste že omenili, drugim pa, da se naučijo določen trik.

Kako lahko sploh nastane zgoraj omenjeno sodelovanje?
Mislim, da veliko dela in želja, potem nekoga, ki te financira, ko si še mlad, da se hodiš v tujino izobraževat. Se prijavljaš na avdicije, in ko si izbran, dati 1.000 odstotkov v tistih nekaj sekundah in upaš, da bo še kdaj.