Igralec Boris Kobal, ki ga mnogi poznajo iz oddaje Spet doma, kjer igra profesorja, je znova dokazal, da je mojster črnega in ciničnega humorja, ki se dotika nacionalnih vsebin. Foto: MMC RTV SLO
Igralec Boris Kobal, ki ga mnogi poznajo iz oddaje Spet doma, kjer igra profesorja, je znova dokazal, da je mojster črnega in ciničnega humorja, ki se dotika nacionalnih vsebin. Foto: MMC RTV SLO
Med sprehodom po "promenadi ob reki Dravi" smo v objektiv ujeli nastopajoče, oblečene v narodne noše, ki se jim je mudilo na glavni oder. Hkrati s predstavo Ločeni odpadki so na glavnem odru namreč nastopili profesionalni plesalci folklore v predstavi Folkart (v Maribor so prišli iz Madžarske, Indonezije, Bosne in Hercegovine, Kanade, Makedonije, Nove Zelandije, manjkalo pa ni niti slovenskih folklornih plesalcev).
Med sprehodom po "promenadi ob reki Dravi" smo v objektiv ujeli nastopajoče, oblečene v narodne noše, ki se jim je mudilo na glavni oder. Hkrati s predstavo Ločeni odpadki so na glavnem odru namreč nastopili profesionalni plesalci folklore v predstavi Folkart (v Maribor so prišli iz Madžarske, Indonezije, Bosne in Hercegovine, Kanade, Makedonije in z Nove Zelandije, manjkalo pa ni niti slovenskih folklornih plesalcev). Foto: MMC RTV SLO

Kot smo že poročali, je Maribor v teh dneh, predvsem pa ob večerih, preplavljen s kulturno-umetniškimi dogodki različnih vsebin, ki jih najdete v programu festivala Lent.

Kobal: Intelektualci, Evropa, dolgo, dolgo nič, potem pa Slovenci
Narodna komedija Ločeni odpadki, ki je bila na programu v soboto zvečer na odru Rotovž, je postregla z izjemno kakovostnim črnim in intelektualnim humorjem na temo Slovencev in tipičnih slovenskih stereotipov. Igralska zasedba: štirje uveljavljeni mojstri satire (Boris Kobal, Jaša Jamnik, Lotos Vincenc Šparovec, ki ga občasno nadomešča Miha Brajnik) se v dobri uri in pol dolgi komediji lotevajo povsem vsakdanjih vprašanj naše sodobnosti.
Skozi oči različnih generacijskih in socioloških skupin – od planincev do povzpetnih podjetnikov, obrtnikov, pogrebnih delavcev, zafrustriranih neuspešnih in obrekujočih pijančkov – stereotipno nakazujejo naš odnos do kulturno-politično spornih tem, kot so starost, narodna in verska pripadnost, istospolna usmerjenost, popivanje, prosjačenje brezdomcev na ulicah in podobno.

"Slovenci imajo DNK v obliki vinske trte"
Skozi predstavo smo lahko spoznali, kako so stereotipi močno zakoreninjen pojav, ki se ga mnogi sploh ne zavedajo, saj nastajajo predvsem ob najbolj nedolžnih vsakdanjih opravilih, kot je opazovanje mimoidočih, klepetu ob kavici ali pivu, čvekanju o sosedih in podobno. Rdeča nit predstave je prepuščena trem pogrebnim delavcem, ki na pokopališču s precejšnjim sarkazmom in nestrpnostjo komentirajo vsakdanje dogajanje. Kot so zapisali ustvarjalci sami, gre za »državljansko neoporečen, logičen, vznesen in skoraj popolnoma trezen razmislek o vseslovenskih narodnih lastnostih in kvalitetah, o kvantah in kvantitetah, o strasteh in strahovih, o manijah in depresijah, o kreaciji, prokreaciji in rekreaciji, o nevoščljivosti in privoščljivosti, o travmah in kompleksih, o moških in ženskah in tistih vmes – o vsem, na kar imate odgovore, pa nanje še vedno iščete vprašanja.«

Ker gre za narodno komedijo o Slovencih, seveda ni manjkalo vsebin na temo alkohola, kulture govora slovenskih (teoretičnih) intelektualcev, ki "nakladajo in nakladajo v nedogled in ne poznajo problematike v celoti", nestrpnosti do istospolno usmerjenih in odnosa do samomorilnosti. Scenarij je izjemno dodelan, igralci pa s preprostimi minimalističnimi kostumografskimi detajli poskrbijo za hitro spremembo scene, predvsem kar se tiče lokacije in sociološkega okolja.

Če smo za predstavo Zmago Batina, mesar za vse večne čase, dejali, da je občinstvu ponudila zelo povprečen humor, vključno s scenarijem, ki ne bi zadovoljil zahtevnejšega gledališkega ljubitelja, je za opredelitev komedije Ločeni odpadki karakterizacija v teh segmentih povsem nasprotna. Občinstvo je bilo nad igralci izjemno navdušeno, kar so dokazovali z bučnim aplavdiranjem tako med predstavo kot tudi po njej. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da so določene izjave igralcev pozornemu gledalcu ponudile prenekatero sočno misel, ob kateri se lahko še kako zamislimo.

Avtorica besedila in fotografij Tanja Mojzer