To je diplomiran zdravnik, priljubljen igralec, televizijski voditelj in danes direktor Prešernovega gledališča v Kranju - Borut Veselko, ki je prva leta otroštva preživel na Ravnah na Korošlem. Širšemu slovenskemu občinstvu je postal znan leta 1998 z oddajo Odklop, za katero je prejel kar štiri viktorje.

Ker je bil Veselko vedno bolj samosvoj, se je rad igral sam. Čeprav je imel prijatelje, se ni na nikogar zelo navezal. Lumparije je vedno ušpičili v skupini, sam pa je imel 'raziskovalne izlete' v naravi - tudi pozneje, pri osmih letih, ko so se z družino preselili v Domžale, kjer je bilo okolje nekoliko bolj urbano. Takrat je doživel manjši kulturni šok: "Dobro, da je bila moja mama Gorenjka in učiteljica, saj sem zato znal govori tudi slovenščino. Drugače bi na dvorišču potreboval prevajalca, da bi me kdo razumel," napol v šali, napol zares pove Borut.

"Razen legokock nisem imel kaj dosti igrač in jih tudi nisem pogrešal. Legokocke pa so bile zame alfa in omega," se spominja igralec. Starši so morda zato mislili, da se bo ukvarjal s tehniko. Tudi v šoli so bili njegovi najljubši predmeti fizika, kemija in matematika: "Ko sem na neki gimnaziji to razglasil pred celotnim avditorijem, sem bil seveda glasno izžvižgan. Končal sem pa čisto drugje. Ne vem, zakaj me te tehnične zadeve niso tako privlačile. Morda zato, ker je bilo preveč enostavno. Zato sem odšel na medicino, kjer mi je šlo dobro. Težave sem imel in jih imam še danes samo z učenjem na pamet."

Od medicinca do igralca
Borut pa je imel težave tudi s sedenjem v šoli nasploh, saj nikoli ni mogel biti pri miru. Bil je dober učenec, v osnovni šoli odličnjak, pozneje dober, ni pa bil priden učenec, pravi sam zase. Več v priloženem videu. "Mama si je želela, da bi bil zdravnik, kar je nekoliko bolj izražala pri bratu. Vendar medicine nisem šel študirat zaradi nje. Želel sem imeti odprte možnosti, saj se nikoli nisem hotel odločiti za nekaj določenega. Medicina pa je precej široka in ponuja veliko možnosti. Če bi ostal v medicini, bi se verjetno specializiral za psihiatrijo, saj me zanima, kako delujemo, zakaj delujemo tako, kot delujemo ..." je povedal Borut. Razmišljal je tudi o študiju psihologije, zanimalo pa ga je še cel kup drugih stvari: biologija, fizika, strojništvo ...

Za gledališče se kot otrok ni zanimal. Zanj je izvedel šele v srednji šoli. "Takrat sem imel željo do igre, gledališče je bilo le okolje, v katerem bi lahko igral. Vendar sem imel v gimnaziji tako tremo, da si nisem upal nastopati," je priznal Veselko. Na AGRFT se je vpisal šele po koncu študija medicine in še to bolj za to, da bi dobil potrdilo, da igra ni zanj. "Potem pa sem naredil sprejemne izpite, in to je obrnilo situacijo." Tako je Borut zajadral v svet gledališča, filma in televizije.

Sanjal o pustolovščinah in ni zahajal v diskoklube
Kot mladostnika so ga veselili tudi individualni športi, predvsem v naravi. Nikoli ni imel rad skupinskih ali tekmovalnih športov: "To, da je treba nekoga premagati, me je vedno odvračalo. Nisem rad premagan, pa tudi kot zmagovalec se ne počutim preveč dobro." Kot otrok je zelo rad gledal filme: "Takrat so bile popularne kavbojke in potem sem tudi sam odigral vse vloge," je povedal. Veliko prostega časa je preživel v naravi, opazoval živali, postavljal bunkerje, skakal z drevesa na drevo, kuril ogenj, nabiral gobe ... "Za tem so bile vedno neke zgodbe, ki sem jih igral brez partnerjev. To so bili vedno bolj pustolovski filmi kot pa sam sprehod v naravo," se spominja Veselko.

Vedno si je želel biti pustolovec, vendar tega nikoli ni uresničil. Od tega so ga odvrnile pripovedi prijateljev, ki so potovali po pol leta, vendar so mu nato vso svojo zgodbo razložili v pol ure. Kot mladostnik je šel le enkrat štopat po Evropi. Imel je veliko težav z ustavljanjem avtomobilov in spominja se, da je šlo dekletom precej bolje.

S njimi se je sicer dobro razumel in tudi veliko družil. "Dejstvo pa je, da ne glede na to, koliko so mi bila dekleta všeč, sem bil vedno njihov zaupnik, ne ljubimec," priznava Veselko. Njegova prva ljubezen ostaja v lepem spominu, gre pa za romantično neizpolnjeno ljubezen, saj si Borut do dekleta ni upal pristopiti in pri tem je ostalo. Tudi zaljubiti se je bal in si zato izbiral dekleta, v katera se ni zaljubil.

Ni bil eden izmed tistih fantov, ki dekleta 'iščejo' po različnih klubih. Čeprav je svojo mladost preživel v dobi diskoklubov, ga ni to nikoli pritegnilo: "Zdelo se mi je, da je to za bebce, ki se nimajo o čem pogovarjati. Ni mi bilo do tega, da bi cele večere ždel po klubih, zato da zjutraj pripeljem domov dekle ... Jasno je pa tudi, da glasba, ki se je vrtela po diskotekah, ni bila ravno moja izbira."

Med hipijem in punkerjem
Raje je hodil na hišne zabave, kjer se je zbrala njegova družba in kjer so si predvajali glasbo po svojem okusu. "Rad sem imel rock, hrad rock. Poslušal sem Deep Purple, Janis Joplin, Neila Younga, Yese, Rollinge ..." Nikoli ni podlegel glasbenim kulturam: "Bil sem premlad za hipija in prestar za punkerja, zato sem padel ravno nekam vmes. Tudi s športom sem se dosti ukvarjal takrat, smučal sem, kar pa ni bilo ravno združljivo."

"Enkrat sem imel nekoliko daljše lase, kar je bilo grozno, zato sem tudi hitro odšel k frizerju," se spominja Borut in dodaja: "Takrat smo nosili kratke majčke, tako da je popek gledal ven, in hlače na zvonec z zelo nizkim pasom. Spomnim se hlač, ki sem jih dal delat krojaču in so imele spodaj 46 centimetrov premera, da so plahutale kot jadra. Samo jih nisem kaj dosti nosil, saj so bile precej nepraktične."