Ob začetku novega šolskega leta smo poklicali tri znane Slovence, ki so se ali pa se še vedno poklicno ukvarjajo s poučevanjem.

"Na svojih tečajih sem že doživel odnos, češ kaj pa bo imel ta pametnega povedati samo zato, ker je na televiziji," je dejal Romih, ki se zaveda, da bi bili ljudje, če jim ne bi imel ničesar koristnega ponuditi, bolj razočarani prav zato, ker je znan in od njega tudi več pričakujejo.

V razredu profesorica, na odru pevka
Pevka Alenka Godec, ki je več let poučevala nemščino na jezikovni šoli, pa je pri tem strogo ločila oba poklica. "Tukaj sem morala izhajati iz profesionalnosti; v razredu sem bila profesorica, na odru pa pevka. Želela sem, da se moja glasbena pot in poučevanje ne prepletata

in da ne vplivata drug na drugega," je povedala profesorica nemščine, ki se ji je v učiteljski karieri že zgodilo, da so njeni učenci šele po nekaj mesecih ugotovili, da jih poučuje znana pevka.

Alenka Godec, ki se je za nemščino navdušila že v otroških letih, ko je bila na počitnicah pri očetu v nemško govorečih deželah, se je pred nekaj leti odločila, da se posveti samo glasbeni karieri. "Na glasbeni poti sem imela toliko dela, da se je to začelo preveč prekrivati s poučevanjem. Vedela sem, da če sem profesorica, potem ni dobro, da me vedno kdo nadomešča. Moja logična poteza, ki so jo razumeli tudi takratni delodajalci, je bila, da sem se odločila za glasbo, ki je moja prva ljubezen."

V nasprotju s slovensko pevko, ki je začasno opustila pedagoški poklic, vendar pa verjame, da se bo v učiteljske vode še podala, je drugačno pot ubral filmski ustvarjalec Marko Naberšnik, ki opravlja tako poklic filmskega ustvarjalca kot profesorja na fakulteti. Slovenski scenarist in režiser pravi, da bi imel pri svojem delu manj osebnega zanosa, če ne bi poučeval na fakulteti. "Študentje te vedno znova presenetijo. Imaš idejo, film ali televizijsko

oddajo, študentje pa pridejo z neko zamislijo, na katero sam ne bi nikoli pomislil," je inovativnost svojih študentov komentiral izredni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT).

Posredovanje izkušenj
Režiser in scenarist filmov Petelinji zajtrk, Šanghaj, Gozdovi so še vedno zeleni in drugih poučuje študente AGRFT-ja na svojem matičnem področju, to je televizijska režija: "Vse, kar lahko študentom posredujem, so na neki način izkušnje. Več izkušenj kot imam, bolj lahko študentom pomagam in jih pripravim na prihodnje delovno okolje."

Prav tako kot Naberšnik pa svoje delovne izkušnje, ki jih je dobil kot radijski napovedovalec in televizijski voditelj, s svojimi tečajniki deli Boštjan Romih. Na Radiu Slovenija usposobljeni napovedovalec se je namreč tudi sam srečal s težavami, ki jih imajo njegovi učenci: "Če sam ne bi imel veliko težav, izzivov, treme - vsega tistega, kar imajo ljudje, ki se ukvarjajo z javnim nastopanjem -, potem ne bi mogel drugim soliti pameti."

"Najboljši profesor pusti študentom proste roke"
Pri pedagoškem delu je za Naberšnika največji izziv, da pusti študentom proste roke, hkrati pa jim skuša ob tem posredovati neko vedenje o izkušnjah, ki jih ima in jih je dobro upoštevati pri delu. Ravno to, da študentom pusti proste roke, vidi kot eno svojih najboljših vrlin. "Študentje so zagnani, polni zanosa, upanja, in če jim dovoliš svobodo pri delu v umetniškem smislu, potem pride do izraza kakovost," pravi magister televizijske režije. Da ga cenijo tudi študentje, priča diploma za najboljšega pedagoga, ki jo je Študentski svet Univerze v Ljubljani konec leta 2012 podelil najboljšim pedagogom Univerze v Ljubljani.
Za Romiha pa je največja pohvala poleg visokih ocen ob koncu tečaja ta, da mu kdo nekaj časa po opravljenem tečaju reče, da mu je tečaj spremenil življenje in da si je od takrat naprej upal večkrat samozavestno javno nastopati. Romih pa tudi priznava, da je njemu kot trenerju in predavatelju v šoli nastopanja precej lažje kot pa pedagoškim delavcem v šolah. Sam namreč dela z odraslimi, ki jih tečaj zanima, saj se sami odločijo zanj. To pa je popolnoma drugačna zgodba od pedagoškega dela z otroki, ki morajo sedeti v šolskih klopeh. "Tukaj je interes popolnoma drugačen, zato vedno rečem kapo dol tistim, ki so pravi pedagoški delavci in delajo z mladino."