Druženje študentov dolenjske regije v Ribnici. Foto: RŠK
Druženje študentov dolenjske regije v Ribnici. Foto: RŠK
Ribniški študentje na poti v tradicionalno primorsko osmico. Foto: RŠK

Če je ob ideji dovolj entuziazma in energije, ni treba veliko časa, da se ideja tudi izpelje.

Katja Grebenc
Študentsko dogajanje na Ribniškem semnju. Foto: RŠK

Zelo veliko razmišljamo o večjih prostorih in si jih tudi zelo želimo. Sedanji prostori so vsekakor premajhni za organizacijo česar koli večjega od filmskega večera ali potopisnega predavanja.

Katja Grebenc

Začetki študentskega kluba v Ribnici na Dolenjskem segajo v leto 1996, danes pa šteje okrog 140 članov. Še posebej veliko zabavnih dogodkov organizirajo poleti, med drugim Alternativo, ki se bo zgodila ravno to soboto, 1. avgusta. V klubu pa si zelo želijo večjih prostorov in upajo, da jih bodo dobili že v bližnji prihodnosti.
Pogovor s podpredsednico Ribniškega študentskega kluba Katjo Grebenc si preberite spodaj.


Kdaj se je pojavila zamisel za ustanovitev kluba?
Ribniški študentski klub je bil ustanovljen v začetku leta 1996, da bi povezoval tako študente kot tudi vse mlade iz Ribnice in okolice.

Koliko članov je klub štel ob ustanovitvi in koliko vas je zdaj? Od kod vse prihajajo študentje, ki so vaši člani?
Koliko je bilo članov ob ustanovitvi kluba, bi bilo treba vprašati takratne ustanovitelje, gotovo pa lahko govorimo o veliko manjši številki kot danes, saj ima Ribniški študentski klub (RŠK) letos okoli 140 članov, kar je več kot 15 odstotkov vseh študentov v upravni enoti Ribnica. Vsi člani študentskega kluba morajo prihajati iz upravne enote Ribnica. V prihodnosti si želimo pridobiti še več članov tudi iz občin Sodražica in Loški Potok.

Kako pridobivate zamisli za dogodke in kako dolga je pot do dejanske uresničitve zamisli? S kakšnimi ovirami se srečujete?
Vodstvo kluba se vse leto dobiva na rednih sestankih oz. neformalnih srečanjih, kjer "padajo" ideje. Ideje seveda "padajo" tudi kje drugje, mimogrede. Če je ob ideji dovolj entuziazma in energije, ni treba veliko časa, da se ideja tudi izpelje. Je pa res, da je od ideje do dejanske uresničitve zamisli velikokrat preveč nepotrebnih ovir. Organi, ki naj bi imeli pristojnosti, da pomagajo društvom, klubom in skupinam pri izvajanju njihovih zamisli, so žal večkrat v oviro kot kakršno koli pomoč.

Od kod pridobivate sredstva za organizacijo dogodkov?
Klubi se na splošno financirajo iz študentskega dela. Študenti delajo prek študentskih servisov, servisi delodajalcem zaračunajo 12 odstotkov višji znesek, kot ga na koncu prejme študent. Delež teh 12 odstotkov gre na ŠOS (Študentska organizacija Slovenije), del za gradnjo Študentskih domov in opremljanje fakultet, del pa obdržijo študentski servisi za stroške upravljanja (profit). Tisti del denarja, ki ga prejme ŠOS, se potem nadalje razdeli med ŠOU Ljubljana, ŠOU Maribor, ŠOU na Primorskem in 50 študentskih klubov (med katerimi smo tudi mi). Pri organizaciji posameznih dogodkov pa po navadi iščemo finančno podporo tudi pri domačih podjetjih in organizacijah.

V soboto, 1. avgusta, bo eden osrednjih dogodkov v organizaciji RŠK-ja, Alternativa. Kaj pa se bo še dogajalo ali se je že v dolgem vročem poletju?

Več o dogajanju na Alternativi si boste kmalu lahko prebrali na naših straneh.
Res je, 1. avgusta nas čaka osrednji poletni dogodek, Alternativa, ki pa seveda ni edini dogodek v poletju. Ob koncu študijskega leta smo imeli pred klubom piknik, 11. julija smo imeli tradicionalno Kolesarjenje na Kolpo, kjer smo ribniški študentje in študentje iz Šentjerneja skupaj preživeli čudovit vikend. Po Alternativi pa nas 14. avgusta čakajo še Grajski večer in priprave na Ribniški sejem, kjer bomo imeli tako kot vsako leto svoj program, ki pa naj za zdaj ostane še skrivnost. Lahko rečemo, da bo tudi to poletje zelo dejavno.

Ste zadovoljni s sedanjimi prostori ali bi si želeli večje, morda primerne tudi za redne zabave v organizaciji kluba?
Zelo veliko razmišljamo o večjih prostorih in si jih tudi zelo želimo. Sedanji prostori so vsekakor premajhni za organizacijo česar koli večjega od filmskega večera ali potopisnega predavanja. To je tudi velika ovira pri organizaciji večjih dogodkov. Zanimali smo se že za druge, večje prostore in upamo, da nam bo nekoč v bližnji prihodnosti tudi to vprašanje uspelo rešiti.

Če je ob ideji dovolj entuziazma in energije, ni treba veliko časa, da se ideja tudi izpelje.

Katja Grebenc

Zelo veliko razmišljamo o večjih prostorih in si jih tudi zelo želimo. Sedanji prostori so vsekakor premajhni za organizacijo česar koli večjega od filmskega večera ali potopisnega predavanja.

Katja Grebenc