Pogled na dvorišče Škrabčeve domačije. Foto: RTV SLO/K.T.
Pogled na dvorišče Škrabčeve domačije. Foto: RTV SLO/K.T.

"Obstaja nekaj takega kot hišni spomin. Ne da se ga ujeti v pravila arhitekture ne obesiti na rodovnik njenih prebivalcev. Etnologija je zanj premajhna, okno in vrata znanosti so preozka, da bi ga spravila skozi: Če ga hočemo razumeti, moramo najprej priznati, da je hiša bitje ..." so besede, zapisane na steni v skednju Škrabčeve domačije.

Ko sem se pripeljala v Hrovačo, je lilo kot iz škafa, pa vendar se je zdelo, da je tako prav. Zgodnjejesenski dan je v sebi že skrival prihajajoče počivanje narave. Na dvorišču me je pričakal prijazni hišnik, doma iz bližnje hiše, ki prijazno poskrbi, da si lahko vsakdo ogleda edinstven poklon preteklosti: čudovito prenovljeno domačijo. Družina Škrabec izvira z Bloške planote, natančneje iz Škrabce pri Novi vasi, v Hrovači pa so se naselili v začetku 19. stoletja. Bili so podjetni gospodarji, v drugi polovici 19. stoletja so se ukvarjali s prekupčevanjem konj, s čimer so zelo obogateli. Pozneje so se preusmerili v govedorejo, pridelovali pa so tudi fižol. V začetku 20. stoletja so se še ukvarjali s kmetovanjem, zadnji rodovi pa so se zaposlili v drugih panogah, znano je podjetje Riko, ki se ukvarja z izdelavo pohištva in je zelo uspešno tudi v tujini, predvsem na ruskem tržišču. Iz ljubezni do preteklosti in tradicije je družina z Janezom Škrabcem na čelu leta 1998 začela obnovo domačije, ki se je končala štiri leta pozneje. Domačija se danes uporablja za številne kulturne prireditve, ki privabijo ljudi od blizu in daleč, seminarje ...

Ksenja Tratnik

Domačijo sestavlja stanovanjska hiša, skedenj, kozolec, kašča in svinjak, ki se danes uporablja kot savna. Foto: RTV SLO/K.T.
Rojstna hiša jezikoslovca v svoji notranjosti in zunanjosti skriva duha preteklosti v najlepšem pomenu. Foto: RTV SLO/K.T.
Prenovo domačije je družina Škrabec zaupala konservatorju in etnologu dr. Vitu Hazlerju in arhitektu Božidarju Rotu. Foto: RTV SLO/K.T.
Od leta 1920 krasi pročelje hiše podoba patra Stanislava Škrabca. Foto: RTV SLO/K.T.
Notranjost hiše je urejena kot muzejska zbirka, večina predmetov in pohištva je avtentičnih, le nekaj predmetov so prinesli iz drugih hiš v vasi. Foto: RTV SLO/K.T.
Škrabčeva domačija upravičeno velja za enega najbolje prenovljenih kulturnih spomenikov v Sloveniji. Foto: RTV SLO/K.T.
Ravno med mojim obiskom so na domačiji pripravljali kosilo. Ko sem fotografirala spalnico, je iz kuhinje pokukala gospa v tracionalni obleki, in za trenutek se je zdelo, da se je čas zavrtel daleč nazaj. Foto: RTV SLO/K.T.
Pater Stanislav Škrabec se je rodil leta 1844 in umrl leta 1918. Velja za utemeljitelja slovenskega modernega pravorečja. Foto: RTV SLO/K.T.
Skedenj naj bi nastal okrog leta 1835, le nekaj leta za njim pa še kozolec. Danes čudovito preurejen se uporablja kot prostor za prireditve in seminarje. Pred vhodom leži majhna ploščad z umetniškimi deli Jakova Brdarja, Staneta Jarma, Matjaža Počivavška in Mirsada Begića. Foto: RTV SLO/K.T.
Notranjost skednja je oblečena v topel les. Prostor se uporablja za različne seminarje in prireditve, ob vsakem predmetu pa je napisano, kaj je in za kaj se uporablja. Foto: RTV SLO/K.T.
V zgornjem nadstropju skednja so na ogled številni predmeti, ki so jih uporabljali nekoč. Ribnica velja za zibelko suhe robe. Foto: RTV SLO/K.T.
Uganete, za kaj se uporabljajo predmeti na fotografiji? Z njimi se izdelujejo zobotrebci. Foto: RTV SLO/K.T.
Amerikanka... nepogrešljivo orodje gozdarjev in lesarjev. Foto: RTV SLO/K.T.
Janez Škrabec, ki je leta 1998 začel prenavljati domačijo svojih prednikov, je res lahko zgled, kako združiti uspešno kariero in kulturno mecenstvo. Foto: RTV SLO/K.T.