1. aprila se moramo, hočeš nočeš, z (ne)slanimi šalami ukvarjati vsi. Kako pa na te potegavščine gledajo tisti, ki si s šalami služijo kruh, smo vprašali komika Tina Vodopivca in Jureta Karasa iz dueta Slon in Sadež.

Tin meni, da gre pravzaprav za dan, ko vsi ljudje stopijo v njegovo službo in se trudijo najti šalo, ki se ji bodo nasmejali posamezniki ali pa kar širše množice. Po njegovem in mnenju drugih komikov pa je 1. april s tržnega vidika le odličen dan za predstavo, priznava pa, da so najpogostejša tarča šal in potegavščin kar njihovi najbližji, saj prav oni predstavljajo odličen vadbeni poligon. In kaj storiti, ko šala ne "vžge" in je v dvorani taka tišina, da je zunaj slišati čričke?

Slon in Sadež težav z neuspelimi domislicami nimata, tudi na račun bližnjih si danes nista privoščila nobene potegavščine - le pico in pivo. Več zelo duhovitih odgovorov pa si preberite spodaj.

Je 1. april za komika pomembnejši dan kot preostali? Ga imate za svoj praznik?
Tin: Seveda, to je najpomembnejši dan v letu. Vsi komiki se zberemo in klanjamo veliki uokvirjeni stenski sliki igralne karte joker, gledamo zadnjega Batmana s Heathom Ledgerjem in prepevamo Kekčeve pesmi (smeh). Šala. V bistvu je to samo še en dan, ko se lahko "hecamo". Prej bi rekel, da je to edini dan, ko ves svet postane komedijant in vsi prav tekmujejo, kdo si bo privoščil večjo potegavščino. Za nas je pravzaprav to, marketinško gledano, samo idealen čas za predstavo.
Jure: Seveda. Prvi april praznujemo v k olektivu Slon in Sadež z isto resnostjo in zagnanostjo kot tudi praznik vstajenja Velikega Ježa 23. maja, praznovanje norega Hrošća dan pozneje in jesenski post, ki traja od 16. novembra od treh popoldne do pol štirih istega dne.

Si šale na račun bližnjih privoščite tudi sicer ali le prvega aprila? Se ta dan za komika tovrstno sploh kako razlikuje od preostalih dni?
Tin: Ko se enkrat tako rekoč vse dni ukvarjaš s komedijo, iščeš navdih za šalo na vsakem koraku. S tega vidika prvi april ni nič drugačen. So pa seveda bližnji tisti, ki vedno najbolj "nastradajo", saj na njih preizkušamo vse šale in tudi nekatere potegavščine. Sinoči smo nastopali v Zagrebu in ob vožnji domov je ura že prešla polnoč, tako da sem ves čas vožnje tiho čakal na svojo priložnost. In napadel. Prijatelju, komiku Perici Jerkoviću, sem začel razlagati, da sem pred kratkim gledal ameriškega komika, ki ima povsem identično šalo kot on. Komiki se namreč ves čas trudimo biti originalni, ustvarjati svoj avtorski material in zelo nas zaboli, če izvemo, da se je neke šale pred nami že domislil nekdo drug. Tudi Perica je bil zgrožen, a si je kmalu oddahnil, ko je spoznal, da je postal prva žrtev prvoaprilske potegavščine.
Jure: Na račun bližnjih sva si danes privoščila pico in pivo (malo).

Kakšne šale oziroma potegavščine so vam sicer najbližje?
Tin: Sam nisem privrženec preveč brutalnih potegavščin, ki so na meji dobrega okusa, kot recimo status na Facebooku, kjer nekdo napiše: »Svojim bivšim sporočam, naj se gredo testirat.« Naj bo potegavščina simpatična. Všeč mi je bilo, kako sta se voditelja letošnjih Oskarjev ves čas uvoda norčevala iz Georgea Clooneya, medtem ko je imel ta na obrazu smrtno resen pogled, in pa lik Bruna na podelitvi MTV-nagrad, ko je priletel v naročje Eminema in je ta jezno odvihral ven. To so super potegavščine, ki pa so bile vse prej dogovorjene.
Jure: Lastne. Drugim se ne smejiva iz verskih razlogov.

Kako pogosto pa drugim uspe, da vas potegnejo za nos?
Tin: Sem pravi naivnež in redno žrtev potegavščin drugih komikov. Večkrat so me že ujeli, ko sem naivno verjel, da je, recimo, neki komik zbolel in da ga ne bo na nastop. Panično sem iskal zamenjavo, da predstava ne bi odpadla in podobno. Še danes sem nekaj trenutkov verjel, da neka avtohiša dejansko ponuja dva avtomobila za ceno enega.
Jure: Pri Slonu jim to uspe nenavadno velikokrat. Je pa res, da gre tehnično gledano za rilec in ne za nos.

Kot stand up komik imate zagotovo na zalogi zbirko šal. Se zgodi, da kdaj z njimi ne dosežete učinka? Kaj storite, če se ljudje ob vašem nastopu ne zabavajo tako, kot bi želeli?
Tin: Tudi to se zgodi. Prav vsem. Nastopaš z nekim materialom, nasmejiš ljudi v Cankarjevem domu, v Mariboru, v Zagrebu, v Zadru, v Londonu, potem pa prideš v neko mesto in - nič. Tišina, da se zunaj slišijo črički. Poveš naslednjo šalo. Tišina. Smo pa zdaj že tako izkušeni, da se znamo rešiti tudi iz takih zagat. Zamenjaš tematiko, greš na drug material, garaš na odru, se potiš in ni vrag, da jih s časom ne boš sprostil. Ravno pred dnevi smo imeli enega takih nastopov, ko je bilo sprva občinstvo ledeno mrzlo, po uri in pol pa se je nastop izkazal celo za enega boljših v zadnjem času. Predvsem je pomembna energija, ki takrat vlada v prostoru. Če so ljudje prišli na večer komedije, so se prišli zabavat, včas ih pa nastopamo tudi na nekaterih zasebnih dogodkih, kjer ljudje niti ne vedo, kaj pričakovati, zato potrebujemo nekoliko več časa, da jih prepričamo. Pred kratkim sem gledal intervju z enim najboljših ameriških komikov, ki je priznal, da se mu tudi po 20 letih nastopanja še kdaj zgodi, da nastopi za kakšno podjetje in med nastopom zunaj sliši čričke.
Jure: Se zgodi, ampak v tem primeru enostavno uporabiva katero iz "Zbirke res hudih šal 2" ali pa celo iz "Kolekcije najboljšejših šal" na DVD-nosilcu, kjer so tako smešne šale, da so jih v Švici prepovedali. Na kolenih jih solznih obrazov prosiva za usmiljenje, kar jih po navadi vzradosti. Seveda pa se to nikoli ni zgodilo, zato je prvi del odgovora popolnoma nesmiseln.

Katera šala vedno "vžge"? Nam jo lahko zaupate?
Tin: V zadnjem času mi je všeč šala na račun avtomobila z imenom kuga. Kakšno je to ime? Z njim se ne moreš nikomur pohvaliti. Ne boš šel do ženske in ji rekel: "Hej, ali greva en krog, jaz 'mam' kugo?"
Jure: RTV-naročnina je namenjena produkciji kvalitetnega programa.