Tradicija praznovanja pusta z maskami in karnevali izhaja iz starodavnih poganskih časov. V Srednji Evropi so se po letu 1300 v povezavi s krščanskimi običaji zabave prenesle na čas pred 40-dnevnim postom. Slovenske pustne maske in šeme so zelo slikovite, pustni običaji pa so v marsičem edinstveni in odražajo nekdanje lokalne posebnosti vaških okolij.

Pust v različnih koncih in krajih Slovenije ponuja drugačne podobe, kot so zapisali pri Slovenski turistični agenciji, pa je vsem pustnim karnevalom in dogodkom skupno odganjanje zime in privabljanje pomladi ter veselo in razigrano vzdušje.

Sorodna novica Vrhunec pustovanja na Ptuj in v Cerknico zvabil množico obiskovalcev

65. Kurentovanje na Ptuju bodo danes zaključili s pokopom pusta in vrnitvijo oblasti županji. Na tradicionalni Laufariji v Cerknem je glavni lik Pust, ki spada v skupino arhaičnih mask. Ker simbolizira zimo, ga je po verovanju naših prednikov treba usmrtiti, zato se bodo tamkajšnje pustne prireditve znova sklenile na pustni torek z obsodbo in usmrtitvijo Pusta.

Veselo bo po poročanju STA tudi v Postojni, kjer bodo zimo preganjali na današnji 52. tradicionalni povorki. Pustovanje se bo danes nadaljevalo tudi v Izoli. Otroci iz vrtcev in šol bodo od 10. ure dalje uživali v posebnem pustnem rajanju na Lonki. Na Graški Gori bo medtem 23. Pustno srečanje in pokop pusta.

V Cerknici se bo pustno rajanje zaključilo z vrnitvijo oblasti županu in pokopom pusta na pepelnično sredo, najstarejšo pustno prireditvijo v Cerknici. "Baje so od pamtiveka kurili pusta na mostu. Menjali so se pusti, ljudje, mostovi in države, a tradicija ostaja," pravijo organizatorji.

Letos navdušil tudi krof s prleško tünko in bučnim oljem

Del pusta so seveda tudi pustne dobrote. Najbolj zaželena dobrina te dni so tako krofi; njihova proizvodnja se zaradi velikega povpraševanja poveča tudi za 500 odstotkov. Poleg običajnih z marmelado pa so na tradicionalnem izboru naj krofa, ki ga pripravlja Turistično gostinska zbornica, tudi letos dokazali, da domišljija ne pozna meja. Med klasičnimi je slavil krof iz Slaščičarne Zvezda iz Celja, kot najbolj inovativen pa je bil razglašen krof iz portoroške Kavarne Cafe Central, kjer so za polnilo krofa uporabili belo čokolado in kremo vrtnice.

"Polnila so bila letos zelo zanimiva – od hrušk in jabolčne čežane do medu. Najbolj presenetljiv je bil s šunko in bučnimi semeni," je v oddaji Dobro jutro povedal Fedja Pobegajlo, direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije.

Med nagrajenci izbora za naj krof letošnjega pusta je bil letos tudi krof iz pirine moke s prleško tünko in bučnim oljem, ki je zasedel drugo mesto. Krof, kjer je en del nadeva mesni, drugi del pa temelji na bučnem olju in zeliščih ter ni slaščica, nastaja podobno kot običajen krof – z valjanjem in vzhajanjem testa ter triminutnim cvrtjem z obeh strani – le njegove sestavine so drugačne.

"V testo dava bučno seme, bučno olje, polnozrnato moko, kar mogoče res ni značilno za krof," je za TV Slovenija pojasnila Ema, ena izmed dveh študentk višje strokovne šole Izobraževalni center Piramida iz Maribora, in dodala, da je tudi zaradi barve krof poseben. "V tem krofu so skoraj vse sestavine domačega izvora, vzeli sva jih z okoliških kmetij, ravno zaradi tega, da jih podpreva," je še dejala Evelin, ki je prav tako študentka višje strokovne šole programa živilstvo in prehrana.

Kot je dejala Neva Malek Leskovar, ravnateljica Izobraževalnega centra Piramida Maribor, bodo izdelke, za katere menijo, da imajo neko tržno vrednost in prihodnost, dali v prodajo v njihovo učno prodajalno – če bodo seveda študenti izdali recepturo.