Od plavolaske smo bili v preteklih letih navajeni vsega - petja v dekliški zasedbi Foxy Teens, težav s kilogrami, stalnega pojavljanja v rumenih medijih, pesmic, ki so vse po vrsti namigovale na spolnost ... Nato pa se je odločila presekati s prejšnjim življenjem, napolnila kovčke in odletela v Azijo.

Po pol leta je Mirna prišla nazaj - še vedno plavolasa, a z vitkejšo postavo in "očiščeno glavo". Znova je skočila v glasbene vode, a tokrat obljublja, da se bo izkazala kot dobra glasbenica. Tokrat pa res. V pogovoru preberite njena razmišljanja.

O vas kar nekaj časa ni bilo veliko slišati, ve se le, da ste bili v Aziji. Kje natančno ste se "potikali" in s kakšnimi vtisi ste se vrnili domov?
Da, v Aziji sem bila šest mesecev. Prvotno sem nameravala dopustovati samo en mesec, a sem se takoj tako zaljubila v to deželo, da sem ostala dlje. To je bil prvi dopust, daljši od dveh tednov, ki sem si ga privoščila v zadnjih 15 letih, saj mi čas ni dopuščal več. No, pa sem se odločila nadoknaditi! :) Potovala sem po Tajski, Maleziji in Indoneziji, natančneje Baliju. Spoznavanje novih kultur, ver, običajev, ljudi, načina življenja in vsega drugega je preprosto najlepša izkušnja mojega življenja.

Zakaj ste si izbrali prav Azijo? Ste si v tem času tam našli službo, ste morda imeli nastope ali ste živeli od prihrankov?
Azijo sem izbrala, ker sem o njej slišala veliko lepega. In res je tako, saj je čudovita, prav tako ljudje. Živela sem od prihrankov, saj je na srečo tam za nas vse hecno poceni, poleg tega pa mi tudi glasba prinaša lep dobiček in sem si to lahko privoščila.

Ste bili ves čas sami, vas je spremljal kakšen prijatelj/-ica ali ste tam spoznavali nove ljudi in se družili z njimi?
Večino časa sem potovala sama, zadnji mesec pa se mi je pridružila mami, ki je bila v Aziji že večkrat. A tudi ko sem bila sama, sem vsak dan spoznala kup ljudi, domačinov in turistov, zato nikoli nisem bila osamljena.

Zakaj ste se odločili za toliko časa odpotovati? Je šlo v resnici za "pobeg" od realnosti, ste si zaželeli spremembe ali kaj drugega?
Kot sem že povedala, bile so preproste počitnice, na katerih pa sem nehote spoznavala tudi sebe, našla notranji mir, si postavila prioritete ... Skratka, poučen dopust.

Na glasbene odre se vračate z novo pesmijo Nate dajem križ, ki naj bi bila prelomnica v vaši karieri. Lahko torej obljubite, da ste opravili s (preveč) lahkotnimi pesmicami z dvoumnimi besedili?
Tokrat lahko to obljubim. Nate dajem križ je namreč moja prva čisto avtorska skladba, pripravljenih pa jih imam še 14, ki jih nameravam še letos izdati na albumu. Prav vse skladbe so zrele, nič lahkotne ali dvoumne, pa tudi 'na prvo žogo' ne več. Nekdanje skladbe so bile sicer donos ne, a to preprosto nisem bila več jaz. In če nečesa ne čutiš, je edino prav, da opustiš.

Kako zdaj gledate na vaše preteklo ustvarjanje? Vas je morda kakšne svoje pesmi tudi nekoliko sram in je ne želite več prepevati?
Razen dveh skladb svojih nekdanjih ne bom več prepevala, saj preprosto ne grejo več v kontekst. Rada bi dokazala, da sem dobra glasbenica, avtorica in pevka, kar z bedastimi pesmicami ne bo mogoče in tega se zdaj zavedam. A ne, ni me nič sram, saj sem takrat verjela v to, kar sem počela. Da prideš na cilj, so pač potrebni koraki, ki jih je treba prehoditi, pa tudi če so te vodili v napačno smer. Pomembno je, da najdeš pravo pot.

Dajete vtis, da se ves čas "lovite", da ne veste točno, v kakšne glasbene vode bi zaplavali, da bi v njih tudi ostali. Ste se zdaj končno ustalili? Kakšne skladbe torej od vas lahko pričakujemo v prihodnje?
Da, priznam, večkrat sem se lovila in tudi ''zabluzila''. Javnost od estradnikov pričakuje popolnost, a vsi smo samo ljudje in nič ni narobe, če se tako tudi vedemo. Skladbe bodo, kot sem že povedala, avtorske, zrele, polne emocij in iskreno to, kar trenutno čutim.

Ostajate plavolaska ali ste se tudi pri zunanjem videzu odločili za spremembo?
Ostajam plavolaska, zagotovo. Že večkrat sem eksperimentirala s pričesko, a se vedno vrnem nazaj na 'blond'. :)

V prihodnjih dneh se bo svet vrtel okoli nogometa. Se tega iskreno veselite ali vas ta šport sploh ne zanima in komaj čakate, da mine?
Nisem ravno športni tip in me te stvari ne zanimajo najbolj. A nikakor ne čakam, da mine, saj mi je všeč, da se v takih trenutkih Slovenci združimo in za spremembo znamo celo koga ponosno podpirati. Žalostno je samo to, da športnikom ali glasbenikom ob neuspehu obrnemo hrbet in spremenimo mnenje za 180 stopinj. Potem pride do izraza tista neprijetna plat Slovencev in tega ne maram.

Nekaj slovenskih glasbenikov se v teh dneh predstavlja s svojo "nogometno himno". Tudi vi morda razmišljate v tej smeri? Če bi jo napisali, kakšen bi bil refren?
Ne vem, kakšen bi bil refren, ker ne razmišljam o tem, saj se mi zdi, da so taki projekti v večini primerov narejeni na silo in zaradi zaslužka na račun drugih. Zato pristavljanje 'piskrčkov' prepuščam kar drugim. :) Od takih stvaritev mi je najbolj všeč skladba Slovenija gre naprej, ki jo je občinstvo zelo sprejelo.