"Če hočeš narediti res dobro vino, potem moraš biti zares prisoten in se mu posvečati dnevno," je v pogovoru za MMC pojasnila radijska voditeljica in dodala, da trenutno poleg dela svoj čas vlaga predvsem v družino, tako da o lastnem vinogradu (še) ne razmišlja.

Eva Longyka Marušič bo v soboto gostja oddaje Moja Slovenija. Skupaj z mistrom in pevcem Matjažem Kumljem in dramskim igralcem Urošem Smolejem bo sestavljala Ninino ekipo. Na rdeči strani pa bodo ob Borisu stali pevka Maša Medik, nekdanja profesionalna tenisačica Maja Matevžič in televizijski voditelj Andrej Hofer.

Četudi je po snemanju oddaje Lingo v prvo vrsto postavila družino, se voditeljica še vedno rada spomni obdobja, ko je kviz pred male zaslone prikoval celo družino.

Več preberite v nadaljevanju.

Eva, svojo kariero ste začeli na radijskih valovih. Po "izletu" na televizijo ste se znova vrnili za radijski mikrofon. Kje se počutite bolj domače?
Začela sem na radiu, kar pomeni, da je bila televizija moj drugi korak. Razumela sem ga kot stopničko naprej. In še vedno ga tako razumem. Radijsko orodje je glas. Televizija pa zahteva še drugačno pojavnost in sposobnosti. Zdi se mi, da sem se na televiziji – v tistih letih, ko sem prestopila – zelo našla. Res pa je, da se potem čez čas – ko so televizijski kilometri že zelo obsežni – prileže zavetje radia.

Še vedno veliko ljudi vaše ime povezuje z oddajo Lingo. Zakaj je po vašem mnenju ta oddaja pustila tak pečat?
Tudi sama sem želela to raziskati. Res je zanimiv fenomen. Za ugotavljanje razlogov pa je res potrebna časovna oddaljenost. Eden izmed kazalnikov je gotovo ta, da je bila to oddaja, ki je pritegnila celo družino: od najmlajšega do najstarejšega. Če je pred televizijskimi zasloni več generacij, se te pozneje lahko spomni tudi fantiček, ki je bil mogoče takrat star sedem let in čez deset, petnajst let zraste v študenta. Veliko takih mi pove: "O, jaz sem pa zelo rad gledal Lingo." To se mi zdi, da je tista lepa zgodba takšnih oddaj, ki ponujajo možnost, da se s samo vsebino poistovetijo vsi: od najstarejšega do najmlajšega.

Po koncu snemanja oddaje ste se posvetili družini, toda če bi obstajala možnost, bi še nadaljevali s snemanjem?
Ne vem, kako bi se Lingo v zdajšnjih časih obnesel. Osem let je dobro deloval na zaslonih. In bi verjetno tudi še kakšno leto glede na gledanost, ki smo jo takrat imeli, še vedno so se ljudje radi prijavljali tudi kot tekmovalci. Zdaj pa bi oddaja potrebovala kakšno spremembo. Toda še vedno mislim, da kot kviz oziroma oddaja, ki z izobraževalno vsebino pri gledalcu spodbuja možgansko telovadbo. Je tip oddaje, ki bo vedno pritegnil, če je zasnovana na pravi način in če so v njej pravi ljudje. Tako da ... ja, modifikacija Linga (smeh).

Je kakšna možnost, da bi vas še videli na televizijskih zaslonih?
Bi zelo razmislila o vrnitvi, če bi se pojavila priložnost. Čeprav nikoli ne reci nikoli (smeh). Bi pa tiste, ki me pogrešajo na malih zaslonih, povabila k poslušanju radia.

Ker se približuje martinovanje, kako pride v teh dneh do izraza vaše udejstvovanje kot sommelierka?
To je sicer moja ljubiteljska dejavnost, se pa sommeliersko znanje trudim širiti. Da bi ljudje dobili pravi občutek, zakaj in kako lahko vino uživajo, da je Slovenija bogata vinorodna dežela in da bi vsak lahko brez pomisleka vino prepoznal in razumel kot kulturno dobrino slovenskega naroda. In obenem kot naše veliko bogastvo. Poznavanje kulture pitja vina ni samo za izbrance. Mislim, da lahko skozi svojo medijsko dejavnost s pridom uresničujem svoje poslanstvo. Kot na primer v današnjem pogovoru za MMC.

Kako ste se seznanili z njim?
K temu, da sem se vpisala na sommelierski tečaj, me je nagovoril prijatelj. S prijateljico arhitektko smo vsi trije poslovno sodelovali, in ker ima sam doma bogato založeno vinsko klet, smo po opravjenem delu velikokrat skupaj pokušali tudi vina. Zanimiva pa je zgodba za tem. Nekega dne naju je poklical in obvestil tik pred zdajci: "Jutri se začne." S prijateljico sva se uprli, da jutri pa res ne moreva. "Pa pridita pojutrišnjem," je vztrajal. Res sva prišli in ostali. Bilo je tako zanimivo, da ni bilo možnosti, da ne bi speljali tečaja do konca. Znanje in razširjeno obzorje, ki sem ga pridobila na tečaju, pa me je resnično obogatilo.

Kaj mora imeti neka vinska klet, da vas pritegne s svojim vinom?
Zgodbe o vinu so zelo močne in pomenljive. So pravzaprav življenjske zgodbe generacij, ki že z zemljo in s trto začenjajo svoje rojstvo. Vsaka klet, ki pripelje z delom in znanjem svoje vino do stopnje, ko se v njem zrcalijo res vsi sadovi njihovega dela, je vredna pozornosti. Takšno vino in klet ne moreta biti slaba.

Sami imate vinograd?
Mož ima nekaj trt, ampak vinogradnica v svojem življenju najbrž ne bom (smeh).

Zakaj ne?
Če hočeš narediti res dobro vino, potem moraš biti zares prisoten. Moraš se mu posvečati dnevno. Mogoče ne vsak dan v vseh letnih časih, ampak načeloma dnevno. Sama se ukvarjam z drugimi stvarmi. In za to, da bi pridelala dobro vino, ta trenutek še nimam možnosti. Toda že prej sem rekla: nikoli ne reci nikoli.

Ker se nahajamo v času, ko si vsak ne more privoščiti najdražje steklenice vina, je res odločujoči dejavnik o dobrem vinu njegova cena?
Ne vedno. Morda bi prav zaradi tega, ker ni vedno cena pogoj za kakovost, svetovala tistim, ki radi uživajo obed ob dobri vinski kapljici, da se prepustijo dobremu svetovalcu. Že v vinotekah, vinskih prodajalnah in nekaterih trgovskih centrih se lahko izobraziš. Naj se predvsem informirajo in poskušajo. Pri vinu je odločilen okus, pa ne samo v smislu: kaj ti je všeč in kaj ne. Eno izmed dobrih izhodišč, kakšno vino piti, je situacija, v katerem ga uživaš. Pomembno je, ali gre za aperitivno zgodbo ali večerjo, kjer vino uživaš skupaj s hrano. In kombinacija hrane in vina – tu je čar zgodbe. Ni treba, da je drago. Mora biti usklajeno s tem, kar ješ.

Kakšen je vaš nasvet vsem pred martinovim?
Martinovo je lep praznik in je krasno, če se lahko poveselimo in posvetimo trenutkom, ko se mošt spreminja v vino. Toda s pametjo. Res z glavo. Kar lepo v žep alkotest in preverite sami sebe. Ne prijeti za volan, če ni treba. Obstajajo drugi načini prevoza. S pametjo.

Klavdija Kopina