Vrhunec je bil nedvomno v petek, ko je malo po 21.30 na glavni oder na Dravi stopil Balašević. "Na bencinski črpalki sem slišal: O, Balašević, ali on še poje? Da, da, tako star sem ...," je koncert uvedel karizmatični 61-letni Novosadčan, čigar uspešna kariera traja že štiri desetletja.

In 36 let po tem, ko je "Računajte na nas" postala jugoslovanska himna takratne mladine, so njegovi že tradicionalni novoletni koncerti v Beogradu še vedno redno razprodani, da ime Balašević še vedno pritegne tudi po drugih koncih nekdanje skupne države, pa dokazuje navdušena publika na Lentu, od koder je zabučalo ob že prvih taktih takih ponarodelih uspešnic, kot so Neki novi klinci, Oprosti mi, Katrin in Slovenska.

Malo slabše je šla v mestu, kjer so svojega župana odstavili, skozi anekdota o "mojem drugu Jankoviću" in navijaška majica z njegovim imenom na hrbtu, ki jo je iz svojega nabora garderobe povlekel Balašević ob napovedi, da se namerava "preobleči tolikokrat kot Beyonce". "Saj nimate kakšnih volitev v kratkem, kajne? Aja, ne, čakajte ...," se je tudi ob nekaj žvižgih Jankoviću nenaklonjene publike namuznil pevec, ki med posameznimi pesmimi približno tako dolgo izvaja svoj "stand-up" kot poje. Na srečo je imel v svojem garderobnem arsenalu še bolj pomirjujoče "Alenke Pinterič" in "Habakuk hotel".

Tudi aretacija Janeza Janše ni šla mimo njega: "Vi ste šli v EU, Hrvati so šli v EU, tudi mi smo zdaj v pričakovanju vstopa v Evropsko unijo - pa dobro, očitno je to zdaj že obvezno, da gredo nekdanji premierji v zapor, ko se gre v EU!"

Maratonski koncerti
Balašević točno ve, kako zapihati na dušo publiki, njegove anekdote pa ponavadi že tako dolge koncerte razvlečejo tudi na štiri ure. Energije in živjenjskega elana mu ne zmanjkuje, tudi nevarnosti senilnosti še ni, kot se je pošalil. Časi, ko se je vedno zelo projugoslovanski "Đole" zameril Slovencem s kritiziranjem njihove namere po odcepitvi, so minili in to poglavje starosta srbskega folk rocka zdaj raje pragmatično izpušča iz anekdot.

Namesto tega med pesmimi, v katerih se ljubezenska in humorna tematika mešata z družbeno in politično, zdaj obuja spomine na dobrega kolega iz vojske, Vahida Halilhodžića, danes selektorja nogometne reprezentance Alžirije ("Nikoli si nisem mislil, da bom navijal za - Alžirijo!"), še vedno izpoveduje ljubezen svoji ženi Oliveri, ki je navdahnila istoimensko balado, se obregne ob lepoto naših severnih sosedov ("Jao, bože, Avstrijke ... samo še Avstrijci so grši od njih!") in nehvalisavo priznava, da "ni pevec, ampak kantavtor", ker da morajo biti pravi pevci lepi. "Pravi pevci si barvajo lase in take stvari ..."

Mnogi so v petek zaman iskali karto za ta Balaševićev sicer zelo minimalistični in ljudski šov in so posedli na travnat hribček za tribuno ali pa so se vdani v usodo podali na enega od stranskih odrov - recimo na letos prvič plačljivi Večerov oder, kjer so Orleki združili moči s Shutka Roma rapom. Če kdaj, se za časa Lenta ni mogoče pritoževati, da se v Mariboru nič ne dogaja.

V Minoritih so pozno v noč vrteli didžeji, le streljaj stran je žejnim tešilo žejo "Društvo svetega špricerja", športni program pa se je letos bolj kot okoli uradnih dogodkov vrtel okoli svetovnega nogometnega prvenstva. Lokali, ki so že tradicionalno ponujali liter sangrie za 10 evrov, liter mojita pa za 20, so tako dodobra izkoristili nogometno vročico z velikimi platni na terasah, medtem ko so se med tekmami bolj napolnile stojnice s hrano.

Dolge vrste za vrhunsko poulično hrano
Potem, ko Lent dolga leta s svojim omejenim naborom čevapčičev in lepinj ni ravno slovel po svoji kulinariki, se je v zadnjih treh letih vse to spremenilo. Leskovački grill sicer ostaja (priljubljena) stalnica, letos se je pretežno mesnemu izboru priključila še prva romska restavracija v Mariboru (in v Evropi!) Romani Kafenava s prav solidnim golažem in obvezno romsko trubaško glasbo, popolna uspešnica pa je Sladolent, kjer vsak večer sofisticirano poulično hrano pripravljajo trije izjemni kuharji.

Ta konec tedna je tako pripadel Janezu Bratovžu iz JB-ja, ki mu je njegov angus pošel že v treh urah, bratoma Vračko, gostilni Rajh, Damjanu Finku iz Gostilne na Gradu in Borutu Jovanu iz Galerije okusov. 3,5 evra vam kupi bogat (a včasih precej skopo odmerjen) obrok, zastopan z vsem od mini burgerjev, tatarcev in šunke v testu, do panacott, miso juhe z jesetrom in gobjega paprikaša.

V dnevni svetlobi, ko Lent še spi in okreva po prejšnjem večeru, je prava destinacija Mestni park z Art kampom in Parkom doživetij, kjer se obiskovalci med predstavami lahko sprehodijo med stojnicami ročne obrti, degustirajo lokalne tartufe, s svežim, domačim hugom ali breskvovo bovlo pa poležijo na enem od domiselno zgrajenih počivališč pod krošnjo starih kostanjev.

Naj si je bilo letos še tako dobiti sredstva za izvedbo festivala, ki poteka že od leta 1986 in po navedbah organizatorjev vsako leto pritegne okoli 700.000 obiskovalcev, eno je gotovo - za časa Lenta Maribor oživi. In, če zaključimo z besedami Đorđeta Balaševića: "Ne dajte Lenta!"