"Pogledala sem celo serijo Ljubezen je slepa in zdaj se sovražim," je zapisala novinarka Entertainment Weeklyja. "Netflixov zmenkarski šov je turobno fascinanten. Morda je bolje, da ga ne gledate," piše Vanity Fair. "Toksičen, odvraten in popolnoma zasvojljiv," piše v recenziji Guardian in šovu podeli oceno 2 (od 5). V ločeni kolumni pa Sonia Sodha zapiše, da do serije, kot je Ljubezen je slepa, pride, ko televizija izgubi vso etičnost.

Vse je res. Ljubezen je slepa je, resnično, kot piše Lucy Mangan (Guardian), zadnji žebelj v krsto naše civilizacije, če smo malce dramatični. A hkrati nam nastavlja zrcalo in uči določene dragocene lekcije – le dovolj pozorni moramo biti, da jih dojamemo.

Premisa šova je naslednja: 30 samskih Američanov prek zgolj nekaj zmenkov za stenami, v nekakšnih "kapsulah", kot jim pravijo, išče partnerja, s katerim bo že čez dober mesec dni sledila poroka.

Sogovornikov ne vidiš (uzreš jih šele po zaroki), saj so skušali snovalci serije dokazati prav to, da je ljubezen slepa. Da se lahko v tem času, ko je zunanji svet sveta vladar in površinskost narekuje tudi našim zvezam oz. bolje rečeno, komu damo zanjo sploh priložnost, zaljubiš v nekoga zgolj zaradi njegove osebnosti.

Drzna teza, drzen eksperiment. Je bil uspešen? Do neke mere. Ne da bi preveč izdali razplet, lahko zapišemo, da se je po desetih dneh takega zmenkarjenja zaročilo osem parov (Netflix je v montaži dva izrezal), od tega jih je do oltarja prišlo pet, a sta usodni "da" dahnila na koncu samo dva para. Čeprav je Ljubezen je slepa Netflix lansiral februarja, je od snemanja serije dejansko minilo že leto in pol in oba para ostajata poročena in – bojda, kot sta zatrdila v posebni, dodatni epizodi, srečna.

Je ljubezen slepa?

Je ljubezen res slepa, torej? Se lahko ne samo zaljubiš v nekoga zgolj iz pogovora, ampak z njim ostaneš tudi po tem, ko zavesa pade in ga dejansko uzreš? Mar je kemija, povezana s fizično privlačnostjo, res le mit, konstrukt v naših glavah? Vsa ta vprašanja zastavlja šov in hoče, da nanje odgovorimo z da.

A ne tako hitro. Kot prvo, ameriška družba je v svoji osnovi skrajno tradicionalna. Poroka je za številne Američanke še vedno življenjski sen, snubitev pa edini pravi dokaz predanosti partnerja. Tega tekmovalke niso skrivale. Nekaj hudo depresivnega je v opazovanju 20- in 30-letnic, ki uspeh v življenju merijo s poroko. Če si drznemo zapisati, skrajno nefeminističnega.

Fascinantno je spremljati njihove notranje monologe (ki jih, jasno, ubesedijo pred kamerami), kako sicer niso zaljubljene, ali jih izbranec fizično ne privlači ali jih privlači neki drugi (oddani) tekmovalec, pa se istočasno lišpajo in tlačijo v ozke životce deviško belih poročnih oblek, pri tem pa zvračajo polne kozarce alkohola, da bi se lažje pripravile na ta (ne)srečni dogodek.

Mladi in nemirni

Kar se tiče zunanjega videza, roko na srce, tekmovalci ne tvegajo ravno prav veliko – vsi do zadnjega so mladi in vsi relativno privlačni, pri čemer najstarejša tekmovalka, pri 34 letih, to tako izpostavlja in tako poudarja, da vse nas, gledalke v približno tej starosti, vsakič znova živo opomni, da nam jajčeca odmirajo in se nam čas izteka.

Nihče torej zares ne tvega, da jih bo, ko se bodo odprla vrata, za njimi pričakal nekdo s telesno hibo, čezmerno težo, kožnimi izpuščaji ali kljukastim nosom. Enega od tekmovalcev celo primerjajo z lutko Kena, tako brezhiben (generičen) je. "Tako lepa si," dahne eden izmed tekmovalcev, ko prvič uzre svojo zaročenko, ona pa: "Tako postaven si!"

A ne glede na tisti dve izjemi, ki ostajata poročeni, serija hkrati dokaže tudi, da slepota v ljubezni ima svoje meje. Eni se kljub pompoznim izjavam, kako so našli svojo "dušo dvojčico", ustavijo pred fizičnim stikom – ker jih, nalijmo si čistega vina, ta brez matirane stene med njima odbija. Pri drugih mehurček poči, ko zvezo prenesejo v resnično življenje, zunaj tiste kapsule in romantičnega obalnega letovišča, namenjenega "bližnjemu" spoznavanju parov. Ko ugotovijo, da niso dovolj "dostojni" za starše zaročenca. Ali pa, da ima ona še 20.000 dolarjev študentskega dolga.

Ko se ne moreš odtrgati od zaslona

Kar ne pomeni, da ni vsega skupaj izjemno kratkočasno spremljati – ravno nasprotno. Ljubezen je slepa je uspešnica ravno zato, ker se z njo, bolj kot s podobnimi resničnostnimi šovi tipa Big Brother in Sanjski moški/Sanjska ženska, lahko v nekaterih delih poistovetimo. Ti deli so običajno tisti zelo iskreni prebliski, frustracije, dileme in pritlehni vzgibi, ki jih goji večina od nas, a se nas ne upa tega tako glasno priznati, kot se odvijajo tukaj pred kamerami.

Še posebej neprijetna je zadnja, dodatna epizoda, posneta po letu in pol, v kateri v isto sobo stlačijo vse tiste, ki so se v šovu zaročili, nato pa, z vsemi nami, ravnokar prek svoje Netflix naročnine prek računalniških zaslonov videli celotno sliko. Vse dvome svojih partnerjev, vse zabodene poglede, vse pijanske ekscese.

Kot zapišejo v Vanity Fairu: "Sentimentalna glasba finala nas skuša postaviti v neko dih jemajočo romanco – ali pa vsaj melodramo. A trupla na obdukcijski mizi so tam, vsem na očeh, strmijo v nas. Na koncu tega obupnega potovanja nimam pojma, ali je ljubezen slepa. Morda niti nimam več trdne ideje, kaj ljubezen je."