Nataša Hrupič pa je v sodelovanju z blagovno znamko SofiaNogard predstavila njihovo vizijo trajnostnega pristopa v modi. Razstava Geometrijsko kolo – modul – oblačilo prikazuje oblačilni silhueti, ki sta bili ustvarjeni s pomočjo dveh eksperimentalnih tehnik oblikovanja oblačil iz tkanine in ostankov tkanine. Uporabljeni so bili tehniki krojenja po geometrijskem liku (npr. uporaba kvadrata kot kroj) in modularno oblikovanje ter sestavljanje tekstila iz ostankov tkanin. S tem nam oblikovalki pokažeta nov način uporabe odpadnega materiala, ki je povsod okoli nas, v njem pa se lahko skrivajo nova obleka, novi copati ali nova torba.

Na torkovi okrogli mizi Prihodnost se začne zdaj – razvoj in bodočnost trajnostnega načina so govorke predstavile vidike trajnosti v modi. Pet govork je predstavilo raznolike trajnostne načine, pristope in strategije, ki jih izvajajo tako v modnem oblikovanju, v izobraževanju, pri produkciji trajnostnih materialov kot tudi v turizmu.

Ana Malalan Čeligoj in Tanja Pađan stojita za znamko Made in Anselma, prisegata pa na izdelavo oblačil zgolj iz odpadnih materialov ter na etično in lokalno proizvodnjo, v svoje trajnostno delovanje pa vključuje tudi izobraževanje strank.

Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana, je izpostavila tri stebre trajnosti: okoljskega, družbenega in ekonomskega. In poudarila, da je za razvoj in destinacij in turizma izredno pomembno, da so vsi trije stebri usklajeni.

"Biti trajnosten ni izbira, je obveza," je povedala Barbara Zmrzlikar, vodja raziskav na Oddelku za raziskave, razvoj, inovacije in evropske projekte pri Slovenski turistični organizaciji. In dodala, da kljub uspehom na tem področju ne smemo zaspati.

New Cotton, pilotni projekt, h kateremu so pristopili v Tekstini, je primer dobre prakse krožnega gospodarstva. Lucija Kobal, vodja razvojno-raziskovalne enote v podjetju Tekstina v Ajdovščini, je razložila, da želijo postopke, ki jih razvijajo in pri katerih iz odpadnih surovin ustvarjajo nova vlakna, prenesti tudi na industrijsko raven.

Almira Sadar, modna oblikovalka in profesorica Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil in Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani, pa med drugim trajnost vidi tudi kot ohranjanje tradicionalnih ročnih tehnik, s poudarkom na DIY kulturi, v sodelovanju z različnimi lokalnimi proizvajalci, poudarku na dobrem dizajnu, multifunkcionalnosti in dolgotrajnosti oblačil. "Digitalni tisk je neprimerno bolj ekološki od klasičnega tiska. Najbolj trajnostne so pletenine glede na to, da pri njih ni nič ostanka," je še povedala za TV Slovenija.

Danes so na sporedu prve modne revije.