"In medtem ko še vedno nimam težav z razlikovanjem med hipsterjem in zaraščenim brezdomcem v strganem 'vintage' plašču, nastajajo zapleti, ko želim razlikovati med hipsterjem in gejevskim hipsterjem. Ali samo gejem!" ogorčeno nadaljuje Marino Čajdo na hrvaškem portalu za geje in lezbijke Queer. Avtor v prispevku Kako so hipsterji uničili "gaydar" ugotavlja, da je razlikovanje težavno zato, ker so hipsterji "prekleto privlačni, se lepo oblačijo, imajo čudovite pričeske in okus za glasbo, književnost in umetnost, pa še na fotografijah so krasni".

Kako prepoznati hipsterja? Najverjetneje nosi ekstremno ozke hlače, jopico s kapuco in očala znamke Ray Ban, najpogosteje model wayfarer. Celo dekleta, ki se oblačijo v tem slogu, so pogosto podobna prikupnim mladim dečkom - saj veste, tiste punce z velikimi plastičnimi okvirji in lasmi, ki padajo na čelo, ugotavlja Čajdo in dodaja: "Sprijaznimo se, hipsterji so postali gejevski 'mainstream', od gejev jih je vse teže razlikovati."

Kaj pa o hipsterjih piše na Wikipedii? Izraz hipster je sicer nastal že v 40. letih 20. stoletja, oživel pa je v 90. letih in na začetku tega stoletja. Opisuje "mlade, dobro situirane odrasle urbanega srednjega razreda in starejše najstnike, ki jih zanimata 'nemainstreamovska' moda in kultura, predvsem indierock, neodvisni film, revije, kot sta Vice in Clash, in spletne strani, kot je Pitchfork Media".

Zdaj pa so si omislili še vintage kolesa iz kleti dedkov, da bi mater Zemljo rešili pred onesnaženjem, nadaljuje Marino Čajdo. So tudi občutljivi za pravice žensk in njihovega položaja v družbi. "Gejem so 'ukradli' tudi čudovito indieglasbo in skupine, za katere ni prej nihče slišal, trenutno pa so navdušeni nad popkulturo 80. In da bi bila stvar še bolj zapletena, nekateri dejansko so homoseksualci, tako da gejem ni ostalo nič več avtentičnega!"

Da boste hipsterja lažje prepoznali na ulici, avtor pojasni: nosi volneno razcapano (a ne pustite se pretentati, gotovo ni bila poceni) kapo, tudi poleti, ima nepogrešljive bele slušalke iPoda v ušesih (če se na njem vrtita Katy Perry in soundtrack serije Glee, je morda vseeno gej, dodaja Čajdo), vozi starinsko kolo, ki ni več le prevozno sredstvo, ampak modni dodatek, nakupuje v Ikei, nosi moško torbo in nekaj dni staro brado. In seveda nekakšen frufru; v različici, ki je usmerjena v zrak, torej v irokezo, pa lahko govorimo o "hoxtonski plavuti".

Prilagamo še videoposnetek, ki se je na spletu pojavil pred časom. V njem avtorji predstavljajo londonske hipsterje, ki so preplavili Shoreditch, Hoxton in druge "kulske" londonske soseske. Tisti, ki jih nimajo najraje, jim rečejo kar "Shoreditch twats". V New Yorku jih najdete v brooklynskem Willamsburgu, zaradi svojega "blogarsko-umetniškega življenjskega sloga", ki ga pogosto (no, večinoma) financirajo dobro situirani starši iz predmestij, pa so postali tarča posmeha Newyorčanov.

Ta prepoznavni slog pa ni več rezerviran le za metropole, kot so London, New York in Tokio. Današnja generacija hipsterjev po vsem svetu nosti isto znamko majic (še posebej je za "globalizacijo hipsterjev" zaslužna oblačilna veriga American Apparel), posluša isto glasbo in se vozi na enakih kolesih. "Je to konec individualnosti kot posledica globalizacije?" se je Tim Walker že pred dvema letoma spraševal v Independentu.

Pesem, naslovljeno Hey Scenesters, so hipsterjem posvetili tudi britanski indierockerji The Cribs. Scenesters je sicer nekakšna sopomenka izraza hipster. In, da, tudi člane The Cribs bi lahko zlahka, vsaj po videzu, uvrstili med hipsterje.