Košica se je s 3D-tiskanjem srečala že leta 2003 na kolidžu Royal College of Art v Londonu, kjer je študirala, vendar je minilo kar nekaj časa, da je dozorela ideja o uporabi te tehnologije. "Najprej sem se temu malo izogibala, saj so računalniški programi zelo zahtevni, zelo matematični, kar meni ni najbolj všeč. Potrebovala sem veliko časa, da sem se počasi učila in spoznala to tehniko. Nato sem prišla do ideje, da bi poskusila iz računalnika izvleči čim bolj organske snovi," je za MMC povedala Olga.

Z Marinškom sta testno izdelala en par uhanov, naivni poskus pa je prek stilista Andreja Skoka romal v Pariz, kjer je uhane predstavil modni oblikovalki Mashi Ma. Ta se je takoj zaljubila v zanimive uhane in si jih je zaželela na svoji modni reviji. Tako sta letos Olga in Rok, ki delujeta pod imenom Olgafacesrok, že drugo leto zapored izdelala kolekcijo nakita za to priznano kitajsko modno oblikovalko.

Prva kolekcija je bila zasnovana kot del kolekcije jesen/zima 2013. Inspiracijo zanjo sta Košica in Marinšek našla v poeziji Pabla Neruda Winter Garden (Zimski vrt je tudi naziv kolekcije), ustvarila pa sta jo s tehniko 3D-tiskanja, kar jima je omogočilo izdelavo realističnih rastlinskih motivov, zamrznjenih v ledu. Nakit je izdelan iz belega in črnega poliamida, ki je trpežen, močan in zelo lahek, kar omogoča ustvarjanje velikih uhanov.

"Ta tehnologija omogoča izdelavo predmetov, ki jih s tradicionalnimi zlatarskimi tehnikami ne bi bilo mogoče izdelati. Ker so uhani izjemno bogati s finimi detajli, bi bilo delo zelo dolgotrajno. Treba bi bilo rezbariti vse detajle, jih odlivati in potem še sestavljati skupaj. Tak proces bi lahko trajal tudi več tednov, temu primerna pa bi bila tudi cena izdelka. Po zaslugi nove tehnologije sva preskočila vse te faze, produkt pa je bil izdelan v nekaj urah," je komentirala Olga.

Rdeča nit druge kolekcije nakita za Masho Ma, ki sta jo umetnika prejšnji mesec predstavila na pariškem tednu mode, pa so bile ptice. "Šlo je za bolj minimalistično zadevo. Tema pa so bili tokrat ptiči, ponovno organska zadeva. Izdelali smo zapestnice, obroče za lase, broške in uhane. Delamo večinoma uhane, saj je material fantastičen za to. Lahko namreč ustvarimo tudi ogromne zadeve, ampak so peresno lahke," je povedala Košica.

Več o Olgi in njeni poti do uspeha lahko izveste v spodnjem intervjuju.

Kdaj ste se prvič srečali z oblikovanjem nakita in kaj vas je pri tem navdušilo?
Nakit me že od nekdaj privlači. Ko sem hodila v srednjo šolo v Celje, sem bila strastna zbirateljica nakita, tako da sem imela polne roke nakita (smeh). Takrat sem tudi izvedela, da obstaja šola za zlatarje, ki je žal nisem obiskovala, vendar sem takoj vedela, da bi jaz to počela. Po srednji šoli sem šolanje nadaljevala na Naravoslovnotehniški fakulteti (smer Oblikovanje tekstilij in oblačil). Pred 15 leti pa sem nato obiskala tečaj izdelave nakita v tehniki ulivanja, ki ga je vodila Maja Liculj, in ugotovila, da bo nakit tema moje diplomske naloge. Od takrat naprej samo še nadgrajujem znanje o nakitu in ga izdelujem.

Kaj pa je bil prvi kos nakita, ki ste ga ustvarili sami?
Srebrn prstan. Srebro me je od vedno zanimalo in kot zbiratelj sem tudi vedno kupovala srebrne izdelke, ko pa sem prvega izdelala sama, je bilo to 'vau'. Nato je šlo hitro naprej, dobila sem galerije, na primer pri zlatarstvu Kodre. Res, zelo hitro se je razvijalo.

Magistrirali ste na londonskem kolidžu Royal College of Art. Kakšna je bila ta izkušnja?
Pri nas nisi mogel nadaljevati študija. Bil je le dvoletni program srednje poklicne šole, in še tega so zdaj ukinili, tako da je bila tujina edina možnost za dodatno izobrazbo. Seveda sem nekaj znanja dobila tudi od zlatarjev, vendar sem v Londonu dobila več podlage, na primer o oblikovalski zgodovini, ki sem jo potrebovala.

Ali ustvarjate nakit bolj zase, ali imate v mislih ljudi, ki ga bodo nosili?
Seveda v prvi vrsti izhajaš iz sebe. Način, kako se spopadaš z materialom ali kako ga dojemaš, kaj ti je všeč in kaj ni. Zase recimo vem, da nisem arhitekturni, geometrijski tip, ampak mi zelo ležijo organske stvari, všeč sta mi zgodovina in nakit, kot je bil - tako zasičen baročni nakit kot nakit plemenskih skupnosti, ki je bil izdelan z zelo enostavno tehniko, ampak ima neko dušo. To me je vedno privlačilo in takšen nakit želim ustvarjati. Nakit, ki ni "iz danes na jutri", ampak je večen. V največje veselje pa mi je, ko ga nosijo ljudje, ki radi nosijo moj nakit, saj šele takrat zares zaživi. Nakit je izdelan za ljudi, pa naj bo to industrijski ali razstavni.

Kje iščete navdih, ideje?
Narava je prvotno izhodišče, potem pa vsrkavam vse iz okolice in skušam to prek svojega lastnega dojemanja preslikati na nakit. Se mi zdi, da imaš te stvari ves čas v glavi. Morda gre za poklicno deformacijo, saj na vsakem človeku opaziš kos nakita, pa tudi v drugih stvareh, na primer vidiš svetilko in si jo v pomanjšani obliki predstavljaš kot nakit. Lahko gre za oblikovalske novosti, arhitekturo, sprehod v naravi ali odluščeno steno na sosednji stavbi. Vse te stvari ti dajo nekaj. Moraš gledati in tipati. Vsaj jaz moram videti obliko tudi skozi prste, ne le skozi oči.

Kaj pa vas poleg oblikovanja nakita še veseli?
Oblikovanje nakita jemljem kot službo, čeprav v tem uživam. Je delo, tako da naj bi tudi trajalo osem ur na dan, čeprav nimam urnika. Vzamem pa si tudi čas zase, za prijatelje, rada pogledam kakšen film, preberem knjigo, potujem …

Kako pa ste začeli sodelovati z grafičnim oblikovalcem Rokom Marinškom?
Do sodelovanja je prišlo čisto naključno; najprej sva bila prijatelja, s časom pa sva ugotovila, da imava zelo podobne poglede. Najprej sva začela izdelovati iz pleksija.

Kako sta začela ustvarjati s 3D-tehniko?
Poznam Tjašo Zupančič Hartner iz podjetja Ortotip, ki se ukvarja s 3D-tiskom. Najprej sem se temu sicer malo upirala, nato pa sem prišla do ideje, da bi poskusila iz računalnika izvleči čim bolj organske snovi. Začeli smo z malo abstraktnejšimi organskimi oblikami, nato pa z vedno bolj eksplicitnimi. Najin prvi poskus oblikovanja nakita, izdelanega s 3D-tehnologijo tiskanja, je opazil tudi slovenski stilist Andrej Skok, ki je pri blagovni znamki kitajske modne oblikovalke Mashe Ma zadolžen za svetovanje. Nakit mu je bil všeč, zato ga je nesel pokazati Mashi Ma, njej pa je bil še bolj všeč. In tako smo začeli sodelovati. Začeli smo risati skice, in ko smo prišli do neke skupne teme, smo naredili prvo kolekcijo in nato še drugo.

Vajin nakit opisujejo kot urban. Kaj predstavlja ta termin?
Čustva.

Pred kratkim ste imeli razstavo v Istanbulu. Nam lahko poveste kaj več o tem.
Skupaj z Rokom sva na povabilo Kina Šiška pripravila razstavo artefaktov pod naslovom Srce. Oni so tudi predlagali Istanbul, kar se je meni zdelo fantastično, saj je Istanbul velika prestolnica nakita. Lansko leto sva z Rokom pripravila razstavo InsideOut, letos pa sva zgodbo čustev peljala naprej. Najprej so bili notranji organi, v Istanbulu pa je bilo le srce v različnih oblikah, od grafike do kovinskih izdelkov. Vsako srce je imelo svoje čustvo. Vsako je bilo na drugačen način oblikovano, tako da je izražalo to čustvo.

V kolekciji InsideOut sta izpostavila človeško fizično notranjost in v nakit preoblikovala tudi rebra in srce. Gre za precej nenavaden nakit. Kako je bil sprejet?
Morda še predobro (smeh). Imela sva številne ponudbe za stajlinge in za eno sva se odločila, žal pa se je zgodila nesreča in so se izdelki izgubili.

Izginili so med pripravami na snemanje videospota zvezdnice Rite Ore.
Res je, glasbenica bi jih morala nositi na podelitvi MTV-nagrad in v videospotu, vendar so nekje na poti izginili.

Vajin nakit nosi tudi slovenska glasbenica Katja Šulc. Kakšno je vaše sodelovanje?
Prijateljsko. Sem velika oboževalka njene glasbe. Rok pa je ustvaril grafično podobo njenega albuma. Rada nosi najin nakit.

Ali oblikujete tudi komercialne, 'ready to wear' kolekcije nakita ali le unikate?
Oblikujem tudi za Zlatarno Celje, linijo Lencia. Pri tem sodeluje cela ekipa, jaz predstavim ideje in skice, nato pa modelarji ustvarijo modele in naredimo še končne 'popravke' v kolekciji, preden jo izdamo. Moj unikatni nakit pa lahko zainteresirani vidijo v studiu AgAu v Ljubljani.

Pri kolekciji Lencia ste sodelovali tudi s smučarko Tino Maze.
Tina ima svoj ženstven slog, ki ne izgine niti med tekmovanji, kjer se prednost daje fizični pripravljenosti. Kljub temu ji uspeva v ta zelo tekmovalen šport vnesti lepo žensko energijo in pojavnost. Vse to pa se izraža tudi v njenem nakitu. Eleganca in prefinjena ženstvenost, ki se prepletata z aktivno, dinamično in uspešno mlado športnico. In vse to sem želela prikazati v nakitu. S Tino z veseljem sodelujem, saj ima izreden smisel za nakit.

Spodaj si lahko ogledate posnetek modne revije oblikovalke Mashe Ma in videospot pevke Katje Šulc, v katerem ta nosi nakit, ki sta ga ustvarila Olga in Rok.