Manekenke niso hotele pozirati, fotografi so odložili fotografske aparate, vizažisti pa čopiče in ličila. Na ta način so tisti, brez katerih modna industrija ne bi mogla živeti, izrazili svoje nezadovoljstvo nad neurejeno zakonodajo in splošnim pomanjkanjem pravil, ki urejajo njihovo delo.

Milano pač ni New York ...
"Ko prideš v New York ali Pariz, imajo pravila, ki jim je treba slediti. In predvsem rabiš dovoljenje za delo," je povedal Guido Dolci, predsednik Assema, zveze, ki zastopa eno največjih modnih agencij v Milanu. "V Milanu pa pravil ni! V modni industriji delam že 25 let in vidim, da modne agencije v Milanu delajo brez vseh dovoljenj," se je razjezil Dolci.

Stavka ni naperjena proti agencijam, ki imajo sedež v tujini - te bi pravila spoštovale, če bi obstajala. "Radi bi opozorili na tekmovalnost v italijanski modni skupnosti. Ta vojna je napovedana proti tistim, ki se ne zavedajo, da povzročajo škodo italijanski modi in vsem, ki živimo od nje."

Zahteve so sledeče
Stavkajoči so med drugim zahtevali, da morajo tuje agencije v italijansko banko položiti določeno vsoto denarja, ki bi zagotavljala, da bodo manekenke, fotografi in drugi za opravljeno delo dobili plačilo. Radi bi tudi, da bi bilo vsaj pol modnih fotografij, ki jih natisnejo v modnih revijah, posnetih v Italiji. "Če hočeš fotografijo z newyorškimi stolpnicami v ozadju, moraš seveda v New York. Velikokrat slišim: 'Rabimo newyorško svetlobo.' Lepo prosim, kako drugačna pa je svetloba v New Yorku od italijanske. To je le izgovor."

Priznani fotograf Antonio Guccione, ki se je pridružil približno stotim stavkajočim, je podprl stavko in pojasnil: "V 80. letih so bili vsi v Milanu. Najbolj slavne manekenke in fotografi, prav vsi! Zdaj je drugače, vsi snemajo v tujini."