Življenska zgodba Coco Chanel v veliki meri opisuje vzpone in padce celotne družbe v prejšnjem stoletju. Od izjemnih dosežkov osvobajanja od zadušljivih norm starega sveta in do temačnih obdobij vojne ter trpljenja. Doživela in soustvarila je vse večje družbene premike v Evropi.

Revščina in pomanjkanje

Gabrielle Bonheur Chanel se je rodila leta 1883 v mestni ubožnici hudo obubožanim staršem. Njen oče pri porodu ni bil prisoten, mati pa preveč onemogla. Otroka so v register vpisali kar brez prisotnosti staršev in se pri imenu zmotili. Coco je tako do smrti uradno nosila priimek Chasnel, saj bi popravljanje imena javnosti razkrilo, v kakšnih razmerah se je rodila.

Ko je imela 12 let, je njena mati nepričakovano umrla, Coco pa je morala najprej v sirotišnico, nato pa v samostansko šolo. Tam se je naučila šivati in po zaključku najosnovnejšega šolanja se je zaposlila kot šivilja, v prostem času pa je za dodatni zaslužek pela v kabaretu, ki so ga pogosto obiskovali konjeniški častniki. Z enim izmed njih, bogatim dedičem tekstilnega imperija Etiennom Balsanon, se je tudi romantično zapletla in za nekaj časa preselila k njemu. V tem času je začela tudi šivati in ustvarjati klobuke.

S tem se je počasi premikala v višje družbene sfere, kjer so njeno modno kariero začeli financirati bogati prijatelji in ljubimci. V poznejših letih je večkrat spreminjala zgodbo o svojem izvoru. Trdila je, da so jo vzgajale tete, potem ko je oče odšel v Ameriko, trdila pa je tudi, da se je rodila 10 let pozneje.

Moda osvoboditve

Ne glede na to pa so njeni skromni začetki gotovo močno vplivali tudi na njene modne kreacije. Odločno se je zoperstavila omejevalni filozofiji tradicionalne mode 19. stoletja in njenemu glavnemu simbolu – stezniku.

Modne inovacije hiše Chanel so preštevilne, da bi jih tukaj lahko našteli, med njimi so na primer sloviti breton top, Chanel kostimi, popularizacija nošenja hlač za ženske, jersey obleke in 2.55 torbice. A dve kreaciji gotovo med vsemi najbolj izstopata, saj poosebljata bistvo znamke Chanel, to sta slovita mala črna obleka in znameniti parfum Chanel N°5.

Modna hiša Chanel je vedno ustvarjala preproste, a hkrati izjemno premišljene kreacije, ki so hitro postale stalnica vseh družbenih slojev in družabnih dogodkov. Njeno vizijo je vse do nedavne smrti nadaljeval legendarni Karl Lagerfeld, ki mu je uspelo ohraniti izjemen čut za bistvo, ki je vedno krasil kreacije hiše Chanel.

Aristokracija in kolaboracija

Če je njene kreacije krasila premišljena preprostost, pa je bilo njeno osebno življenje toliko bolj zapleteno. Težave je reševala s svojimi značilnimi Coco-izmi, kot sta na primer "ženska brez parfuma nima prihodnosti" ali "če si žalostna, dodaj še malo šminke in napadi".

Poleg številnih afer in sporov pa njeno zapuščino kazi predvsem njeno življenje med drugo svetovno vojno. Po razkritju številnih dokumentov naj bi Coco izdatno sodelovala z nacisti in jim pomagala pri vohunjenju. Ni sicer popolnoma jasno, kako aktivno je Coco sodelovala z nemškimi uradniki in uslužbenci nemške tajne službe, a v enem izmed zaseženih dokumentov piše celo, da naj bi Coco leta 1943 Nemcem svojega predvojnega prijatelja Winstona Churchilla pomagala prepričati, da podpiše začasno premirje.