Prvi gumbi iz jantarja so stari okoli 10.000 let. Ni še povsem jasno, kdaj so se gumbi dejansko začeli uporabljati, arheološke najdbe pa potrjujejo, da sega uporaba gumba v prazgodovino.

Egipčani so gumbe izdelovali iz zlate pločevine, gline in mineralov. V Evropo so jih z orientalskimi kreacijami prinesli križarji, z iznajdbo gumbnih luknjic pa je Evropo zajela prava gumbomanija.

Iznajdljivost pri uporabi materialov
Med izkopavanji so na gumbe naleteli tudi v Perziji, Grčiji in Rimski državi. Izdelani so bili iz zlata, stekla, kosti, kamna in poslikani z ornamenti, nekateri pa celo reliefno obdelani. Rimljani so gumbe ulivali iz svinca, brusili iz ahatov in stekla, poznali pa so tudi t. i. zaščitni gumb, čeprav je bila v tistem času bolj običajna priprava za spenjanje fibula.

Zgodovina gumba
V 14. stoletju so pri izdelavi uporabljali kovinske legure, slonovino, rogovje, kosti, drago kamenje in steklo. Izdelovalci v Parizu pa so se organizirali celo v cehe in izdelovali samo tiste vrste gumbov, za katere so bili izučeni. Dragocene gumbe so na vrhnjih suknjičih in hlačah nosili zlasti aristokrati in plemstvo. V Ameriko so gumbe prinesli misionarji, puritanci in kvekerji, in sicer v 17. stoletju. Najprej so imeli gumbi le okrasno in umetniško funkcijo. Do sredine 19. stoletja so jih uporabljali predvsem na moških oblačilih, sredi 19. stoletja pa tudi na ženskih.

Bo zadrga popolnoma izrinila gumbe?
V šestdesetih letih 20. stoletja je gumb nadomestila zadrga. V Sloveniji se danes s proizvodnjo gumbov ukvarja le še eno podjetje.