Barve, material, kroj in "modni dodatki" so namreč pri bogoslužnih "uniformah" prava znanost. Že samo člani Rimskokatoliške cerkve imajo številne oprave za različne nazive, praznike in priložnosti. Škrlatne kardinalske čepice, visoka škofova pokrivala, slovesne papeške štole, asketske rjave halje menihov in preprosta krila nun ...
Zapleten svet budističnih oprav
Obleke budističnih menihov in duhovnikov zelo variirajo - od preprostih halj žafranove barve (Tajska, Šrilanka ...) do zadnjega šiva dovršenih halj in naglavnih pokrival tibetanskih lam. A vsi delijo podobno osnovno idejo. Barva ima pri budistih poseben pomen: menihi t. i. theravadske tradicije iz Šrilanke, Kambodže in Tajske nosijo navadne žafranaste in oker obleke. Halje severnih budističnih menihov so po drugi strani precej drugačne.
Kitajski in korejski menihi nosijo rjavo, sivo ali modro; japonski črno ali sivo. Na Japonskem nosijo posebno molitveno haljo (t. i. keso) iz dragocenega brokata prek navadnih oblačil. Najbolj izdelane budistične oprave imajo v Tibetu in na Himalaji - so izredno živopisane, popolnoma pa se glede na slovesnost in sekte razlikujejo tudi pokrivala.
Ortodoksni dragulji in vudujski kremplji
Pogledali smo tudi oprave japonskih šinto duhovnih voditeljev, pa islamskih imamov, judovskih rabinov in ortodoksnih kristjanov Vzhodne Evrope in Egipta.
Prav gotovo za nas najbolj eksotične duhovne oprave imaju vudujski svečeniki Afrike in Haitija, ki si nadenejo vse od gore nakita do perja in živalskih krempljev.

Kaja Sajovic
kaja.sajovic@rtvslo.si