3.000 juanov oziroma 482 ameriških dolarjev morajo obiskovalke butika odšteti, če želijo smukniti v obleko Vere Wang, v butiku pa se lahko zadržijo največ 90 minut. A "nesramno" zaračunavanje ne odvrne bodočih nevest od obiska edine prodajalne Vere Wang na Kitajskem - naročila padajo kot za stavo, za sam preizkus oblek pa se je treba naročiti tudi nekaj mesecev vnaprej.

Če se neveste odločijo za nakup oblačila, se 482 ameriških dolarjev odbije od cene obleke, če pa se ne odločite za nakup, pa omenjenega denarja ne boste nikoli več videli.

Kitajci kritizirajo Vero z besedami, da že tako v njihovi državi zasluži veliko denarja - na leto se poroči kar 10 milijonov kitajskih parov - in da je dodatno zaračunavanje pomerjanja oblačil nesramno. Še bolj pa jih je razjezilo dejstvo, da je njihova Vera Wang - oblikovalka ime namreč kitajske korenine - le v domovini svojih staršev uvedla plačilo pomerjanja oblek.

Modna oblikovalka je pojasnila, da se je za uvedbo plačila odločila, da bi zaščitila svoje obleke pred umazanijo in morebitnimi poškodbami ter da bi zaščitila svoje avtorske pravice. Vera želi preprečiti obisk strank, ki njeno prodajalno obiščejo z namenom, da bi "ukradle" kakšno njeno idejo. Kitajska je namreč znana kot zibelka ustvarjanja ponarejenih oblačil.

Od Voguea do samostojnega posla
Več let je delala pri reviji Vogue in kot modna oblikovalka dve leti pri Ralphu Laurenu. Leta 1990 je odprla svoj salon v newyorškem hotelu Carlyle in se usmerila v izdelovanje poročnih oblek.

Med drugim so njene poročne obleke nosile Mariah Carey, Jennifer Lopez, Jessica Simpson, Victoria Beckham, Jennifer Garner in Sharon Stone. Svojo znamko je razširila tudi na parfume, čevlje, nakit in keramične izdelke za gospodinjstvo. Napisala je tudi knjigo Vera Wang on Weddings, ki je izšla oktobra 2001.