Zgodba Društva starih bark Izola se je začela, ko je Tomi Sinožić kupil lesenjačo in se udeležil tradicionalne regate v Piranu. Pri tem se je rodila ideja, da bi se Pirančanom za organizacijo dogodka, ki se vsako leto zgodi na začetku poletja, oddolžili z lastno regato starih bark, ki bi poletno sezono sklenila. Najprej je bilo seveda treba ustanoviti društvo in pri tem sta Sinožiču pomagala še prijatelja Niki Malinkovič in David Horvat, kmalu pa so se jim začeli pridruževati tudi drugi ljubitelji starih bark.

Leta 2011 so tako priredili prvo regato, dogodek pa je do danes prerasel v tradicionalno prireditev, ki vsako leto združi slovenske, italijanske in hrvaške ljubitelje starodobnih plovil. "To je enostavno treba doživeti. Pri plovbi z leseno barko so popolnoma drugačni občutki kot pri plastiki. Drugače se obnaša, gre bolj počasi, ni tako agresivna, kar ima poseben čar," nam je o tem, kaj druži ljubitelje lesenjač, povedal Tomi Sinožić, predsednik leta 2005 ustanovljenega izolskega Društva starih bark.

Letos se je izolske regate, ki je bila že deveta po vrsti, udeležilo 37 starih lesenih ladij. Organizatorji so bili z udeležbo zadovoljni, čeprav je bilo kakšno leto plovil tudi več – pred dvema letoma celo 57. "Na število je letos vplivala močna burja dan pred dogodkom. Nekaj tistih, ki so želeli pripluti iz Benetk, je namreč moralo ostati doma – od tam so lahko zaradi razmer priplule le večje barke," je razložil Sinožić.

So bile pa zato razmere na dan regate odlične – sončno vreme, ugoden veter in odlično vzdušje. Kot nam je povedal predsednik društva, je bilo udeležencev regate, torej ljudi, ki so bili na krovih lesenjač, okoli 200, vseh tistih, ki so dogodek spremljali z obale, pa se ne da prešteti, saj flota starodobnih plovil pritegne pozornost vseh, ki se v času regate sprehajajo ob obali.

Med floto lesenjač se najdejo tudi pravi plavajoči muzeji. Najstarejše plovilo letošnje regate je bila barka Stari maček, ki je bila zgrajena pred 113 leti na hrvaškem otoku Murterju. Za klasifikacijo med starodobna plovila sicer ni ključna letnica nastanka: "Važno je, kako je barka narejena, takšna plovila nastajajo tako, kot so to počeli naši predniki – od uporabe materialov do postopkov izdelave. Materiale je sicer tudi pri starejših ladjah treba menjati, tako da se plovila nenehno obnavljajo."

Dogajanje na morju, kjer v petih kategorijah poteka tudi spretnostno jadranje, vsako leto spremlja tudi spremljevalni program, kjer je poskrbljeno tudi za otroke. "Letos so najmlajši sestavljali ploščice z mozaično sliko, lani so na primer sestavljali makate barčic. Vsako leto poskrbimo, da je to dogodek za vso družino," je povedal Sinožić.

Kljub odličnemu odzivu pa društvo pri organizaciji žal nima prave podpore. "Na občini nimajo posluha za naše dejavnosti. Na vse skupaj gledajo malo drugače kot mi – v ospredju je kratkoročen dobiček," pove predsednik društva, v katerem so osredotočeni predvsem na druženje in kakovostno preživljanje časa v družbi prijateljev in družine. "Z leti smo pridobili več izkušenj in postali bolj profesionalni, v središču pa kljub temu ostaja druženje," je sklenil Tomi Sinožić, ki skupaj z drugimi člani društva upa, da bodo stare lesenjače slovensko morje preplavile tudi v prihodnjih letih.

Utrinke z regate in spremljevalnega programa na obali si lahko ogledate v spodnji fotogaleriji.