Božji hram s 700 sedeži je delo Šigeruja Bana, japonskega arhitekta, ki se je specializiral za začasne javne stavbe, kot jih zdaj vidimo v nekaterih delih Japonske in na Haitiju, kjer so potresi rušili vse nad sabo.

Kot poroča Telegraph, ima ponovno odprtje mestne katedrale velik simbolni pomen za oživljanje mesta, ki ga je potres močno pretresel. Življenje je takrat izgubilo 185 ljudi, porušenih pa je bilo tudi 220 stavb z zgodovinsko vrednostjo.
Kontroverzno rušenje stare katedrale
Banova začasna stavba je zgrajena iz lesa, jekla in betonskega temelja, sama struktura pa je sestavljena iz kartonastih cevi. Gradnja je stala 5,3 milijona dolarjev.
"Rok trajanja" katedrale naj bi bil omejen na najmanj 20 let (in največ 50), za bogoslužje pa bo služila medtem, ko gradijo novo stalno katedralo.

Odločitev, da se poruši prvotna neogotska katedrala, pa je zanetila hud prepir. Med najbolj gorečimi podporniki rušenja je bila odločna škofinja Victoria Matthews - pravijo ji kar železna lady -, ki je bila zaradi tega deležna hudih zmerljivk in seksističnih napadov.
Stara katedrala, delo britanskega arhitekta Georgea Gilberta Scotta, je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja iz lokalnega bazaltnega kamna in je poosebljala tradicionalni Christchurch, manjkala ni na nobeni razglednici. Pred usodnim potresom je bila v potresih močno poškodovana že petkrat.
Kartonasta katedrala, ki jo je javnost lepo sprejela, bi se sicer morala po prvotnih načrtih odpreti že za lanski božič, a se je vse skupaj zavleklo do avgusta. Mestne oblasti ob tem upajo, da bo kartonasta katedrala privabila val turistov - pri stari katedrali so služili 100.000 dolarjev letno samo z vodenimi izleti v zvonik.