tamkajšnje prebivalstvo spravljajo v obup. Lani je Barcelono, mesto z 1,6 milijona prebivalci, obiskalo kar 32 milijonov turistov, od tega polovica enodnevnih.

Do novega zakona prihaja po 25 letih neusmiljenega trženja Barcelone kot prvovrstne turistične točke in hkrati z "okupacijo" La Ramble, ulice, ki je v zadnjih letih postala najbolj vpijoč primer čezmernega in neznosnega števila turistov. Okupacijo glavne turistične žile je organizirala Barcelonska zveza urbanih sosesk ob sodelovanju meščanov.

Med tisoč in dva tisoč protestnikov, zbranih pod sloganom "Barcelona ni na prodaj", je v soboto pozivalo h koncu nepremičninskih špekulacij, ki silijo Barcelončane k selitvi iz (predragega) središča in k nizko plačanim zaposlitvam v turističnem sektorju. "Turistični in gostinski sektor sta v Barceloni najslabše plačana. Zaposleni zaslužijo polovico povprečne plače," je za Guardian povedal Martí Cusó, član ene od četrtnih skupin.

Camilo Ramos, predstavnik Barcelonske zveze sosesk, pa za AP: "S tem protestnim shodom hočemo ponazoriti dejstvo, da smo izgubili svoje mesto in zdaj upamo, da ga lahko dobimo nazaj. Cene najemnin in nepremičnin so se povzpele nazaj na ceno iz leta 2008, pred gospodarsko krizo, prebivalci pa si tega ne moremo več privoščiti."

Turistična industrija ogorčena
Novi zakon, znan kot "poseben urbani načrt za turistične namestitve", hotelom in turističnim apartmajem nalaga omejitev števila postelj, ob tem pa uvaja tudi moratorij na gradnjo novih hotelov in izdajo licenc za apartmaje. A ker je vrsta projektov že v teku, naj novi zakon ne bi imel pravega učinka pred letom 2019.

Trenutno je v Barceloni na voljo 75.000 hotelskih postelj in okoli 50.000 postelj v uradnih turističnih apartmajih, še 50.000 pa v apartmajih, kjer oddaja poteka v bistvu na črno. Zveze stanovanjskih skupnosti ocenjujejo, da je približno 17.000 stanovanj zdaj preurejenih v turistične apartmaje, pomanjkanje stanovanj pa je pognalo v nebo najemnine, ki so zdaj najvišje v Španiji.

Zakonu ostro nasprotuje turistična industrija, ki trdi, da ukrep demonizira turiste, omejitev rasti pa da lahko samo škodi že tako šibkemu gospodarstvu v mestu, kjer turizem predstavlja 12 odstotkov mestnega BDP-ja.

"Fokus načrta je napačen," vztraja Manel Casals, generalni direktor barcelonske zveze hotelirjev. "Od 32 milijonov ljudi, ki so lani obiskali Barcelono, jih je le 8 milijonov prenočevalo v hotelih. 23 milijonov je bilo dnevnih turistov, ki zapravijo zelo malo denarja v mestu. Turizma se ne da zregulirati z omejitvijo števila postelj. Ne regulirajo turizma, regulirajo samo, kje ljudje spijo."

"Načrt ni popoln, je pa začetek"
Daniel Pardo, član četrtne skupnosti za trajnostni turizem, ki opisuje pogajanja skupine z mestom glede načrta kot "frustrirajoča", pravi, da čeprav zakon ne gre dovolj daleč, je še vedno začetek. "Kar je pozitivno, je, da zdaj obstaja načrt za spopadanje s tem problemom, pa naj si bo ta načrt še tako nepopoln. Do zdaj si tega ni še nihče domislil. Do zdaj je bil edini načrt še več in več."

V anketi, ki jo je mestni svet izvedel oktobra, so prebivalci Barcelone kot največjo težavo, s katero se spopada mesto, postavili turizem na drugo mesto - pred njim je bila samo nezaposlenost. Jordi Ferrer, ekonomist, ki se specializira za hotelski sektor, ocenjuje, da mestu zdaj preti 400 milijonov vredna odškodninska tožba za kompenzacijo projektov, ki jih bo moratorij ohromil.