Kot poroča Jutarnji list, naj bi si namreč na Brionih zastavili cilj kar čim hitreje stare hotele Neptun, Istra in Karmen preurediti v dva petzvezdična kompleksa s 335 posteljami, vse obstoječe objekte pa popolnoma rekonstruirati. Načrtujejo tudi gradnjo novega hotela Golf in spa resorta s 186 sobami, za katerim naj bi stala ena najuglednejših hotelskih hiš na svetu. Brioni naj bi s to velikopotezno, 1,5 milijarde kun vredno prenovo postali "čudo v Sredozemlju", poroča hrvaški časnik.

Dela naj bi začeli prihodnji mesec, tako da bi otočje, tako neločljivo povezano s spomini na pokojnega jugoslovanskega maršala, ki je tja prvič prišel leta 1947, lahko že naslednjo sezono sprejemalo obiskovalce s precej drugačno podobo.

"Pri projektu se intenzivno dela. Glede na to, da je višina naložbe, ki si jo želimo, več kot milijarda kun, moramo od samega začetka do vlagateljev nastopiti tako, da so jasne možnosti in omejitve," so sporočili z ministrstva za zaščito okolja in narave, kjer si želijo čim manj pritiskov (tudi ali predvsem medijskih) na potencialne vlagatelje, da bi ti lahko v miru sprejeli odločitve, ki bi dolgoročno spremenile podobo Brionov. Pri tem pa so še posebej pozorni, kako uskladiti turistični razvoj in zaščito okolja.

Turisti so, infrastrukture ni
Na Brionih sicer turistov, ki so zasedli stare, že precej utrujene in dotrajane hotele in vile, letos ne manjka. 15. leto zapored so tu igralci z Radetom Šerbedžijo na čelu, ki hollywoodski luksuz vsako poletje zamenja za "študentski standard", ki vlada v rezidenci njegovega gledališča Ulysses.

Kot stvari stojijo trenutno, bi bili prav igralci lahko prve žrtve prihajajočega vala obnove Brionov. Prav na mestu nekdanjega vojnega objekta, v katerega se je naselil Ulysses, naj bi postavili mondeni hotel ob morju. "Mi vsako leto mislimo, da je to naše zadnje leto na Brionih, ampak leto mine, spremeni pa se nič. Tako je tudi letos, čeprav se govori, da naj bi prav na našem mestu zrasel Hilton," je povedala igralska zasedba po premieri Antigone 15. avgusta.

O tem, kako bi morali izgledati Brioni in kakšni veličastni projekti se jim obetajo, se res govori že 30 let, pri čemer so razprave na temo "obujanja otoškega raja" nepresenetljivo najglasnejše ob vsaki menjavi oblasti. A na koncu se trese gora, rodi pa se niti miš ne. Letos, trdi hrvaška vlada, se bodo načrti končno uresničili, saj naj bi šlo za izjemno naložbeno priložnost, "po atraktivnosti v Sredozemlju v samem vrhu".
Je pa res, da so hrvaški mediji zelo skrivnostni glede tega, kdo naj bi ti misteriozni investitorji bili - če sploh že obstajajo, seveda.

Poletno pribežališče za slavne in bogate
Le streljaj od Fažane oddaljene Brione sestavlja 14 otokov s skupno površino 34 kvadratnih kilometrov, celotno otočje pa je od leta 1983 zaščiteno kot narodni park. Brioni se ponašajo z bogato zgodovino, ki sega še pred čase Rimljanov, otočje pa je polno kulturno-zgodovinskih znamenitosti ter bogate flore in favne, zato ni čudno, da je tu dopustovala že avstro-ogrska smetana.

Brioni, kakršne poznamo danes, so svojo podobo dobili v 50. letih z Josipom Brozom - Titom, ki je v svoji poletni rezidenci sprejemal največje državnike in hollywoodske zvezde. Tu so letovali ali pa reševali svet Fidel Castro, Jaser Arafat, Gamal Abdel Nasser, Elizabeth Taylor, Richard Burton, Gina Lollobrigoda, Sofia Loren ... in tudi po Titovi smrti so Brioni ohranili prav poseben status.

Kaj bo z živalskim vrtom?
Brioni sicer (za zdaj?) niso prav posebej draga destinacija, zlasti če ste kdaj obiskali Dubrovnik in dalmatinske otoke. Eden redkih luksuzov, ki jih ponujajo turistom, je najem električnih avtomobilov (200 evrov na dan), sicer pa boste za kavo plačali kot v Zagrebu, hotelske nočitve pa so še enkrat cenejše kot v Dubrovniku. Se pa Hrvati bojijo, da bi se s prihodom tujih vlagateljev to lahko spremenilo do te mere, da si sami Brionov ne bodo mogli več privoščiti.

Ostaja tudi vprašanje, kaj se bo zgodilo z živalskim vrtom in živalmi, ki so jih Titu podarili njegovi kolegi iz kluba Neuvrščenih. Leta 1978 ustanovljeni safari park je edini na Hrvaškem, a od antilop, lam, slonov in žiraf, ki so jih prvemu možu Jugoslavije podarili Nehru, Indira Gandhi, Sékou Touré in Haile Selassie je ostalo le malo. So pa ostale fotografije zlatih časov Brionov in, kot izpostavlja Jutarnji list, tujih turistov regionalna pričkanja o tem, ali je bil Tito veliki državnik ali diktator in zločinec, ne zanimajo, razstavo pa si ogledujejo z velikim zanimanjem.