Neverjetna zgodovina in srednjeveška arhitektura, ki je večinoma ostala lepo ohranjena do danes, je vse premalokrat izpostavljena, kadar je govor o Belgiji. Eno izmed najbolj idiličnih mest s tovrstno arhitekturo, ki mu zaradi številnih kanalov pravijo kar severne Benetke, leži v Flandriji, flamsko govorečem delu Belgije.

Brugge
Brugge velja za najlepše mesto v deželi, ki skupaj z Nizozemsko in Luksemburgom tvori skupnost Beneluks. S tem nazivom pa je seveda postal prava tarča za turiste, ki predvsem ob koncih tedna dodobra napolnijo središče mesta. Prav zaradi tega, je srednjeveško mesto pametno obiskati med tednom, saj lahko zaradi nepreglednih množic hitro izgubi svoj čar.

Mesto se je začelo razvijati v 14. stoletju, ko je bil še povezan z morjem. Svoj čas je veljalo za eno največjih trgovskih pristanišč v severni Evropi, kjer se je trgovalo s tekstilom, svilo, zlatom, soljo, začimbami in dragim nakitom. Bogastvo mesta je izviralo predvsem iz trgovanja z volno. Z izsuševanjem morja in s tem oddaljevanjem mesta od morskih poti se je pomen Bruggea začel počasi zmanjševati. Do ponovnega razvoja je prišlo na začetku 20. stoletja ko so zgradili pristanišče Zeebrugge ter ga s kanali povezali z Bruggeom.

Gent
Sosednje mesto Gent, ki (napačno) velja za manj slikovitega od priljubljenega Bruggea, se je prav tako razvilo ob ustju reke. V 13. stoletju je, predvsem po zaslugi ovčereje in tekstilne industrije, postalo eno izmed največjih in najbogatejših mest. V Evropi ga je takrat po velikosti prekašal le Pariz. Znotraj mestnih zidov je v srednjem veku živelo 65 tisoč ljudi, danes pa jih v Gentu biva okoli 250 tisoč, med njimi je tudi veliko turških priseljencev.

Grad Gravensteen in trije srednjeveški zvoniki so le najbolj znani primerki arhitekture srednjega veka. Tako kot Brugge ima tudi Gent številne kanale, po katerih se v mestnem središču prevažajo predvsem turisti. Poleg vodnega prevoznega sredstva pa po mestu vozijo tudi številni avtobusi in tramvaji, sicer pa se največ ljudi, kljub večinoma pogosto deževnemu in hladnemu vremenu, prevaža s kolesi.

Kolesa
Gent je po velikosti, obrečni legi, ohranjenem zgodovinskem mestnem središču in tudi po velikem številu študentov zelo primerljiv z Ljubljano. Ena izmed razlik pa je ta, da je prestolnica Flandrije dobesedno preplavljena s kolesi. Človek pred železniško postajo in fakultetami kar osupne nad količino parkiranih koles. Poleg ravnega terena je k temu pripomogla tudi dolgoletna načrtna mobilnostna politika, ki spodbuja rabo kolesa in se trudi sistematično odstranjevati ovire za kolesarjenje. Ob vseh glavnih mestnih vpadnicah so že dolgo urejene kolesarske steze, v večini križišč pa je zagotovljeno prednostno razvrščanje kolesarjev.

Največjo težavo kolesarjem tako povzroča parkiranje koles in izginevanje le-teh. Po pričevanjih domačinov vam v Gentu kolo ukradejo še hitreje kot v Ljubljani. Včasih pa se zgodi tudi, da kdo "pozabi" na svoje kolo. Če je kolo več dni priklenjeno na isto stojalo, nanj redarji nalepijo opozorilo, da bo odstranjeno. Če je kolo še teden dni po obvestilu na istem mestu, to tudi storijo. Lastnik ima mesec dni časa, da ga prevzame, sicer pa ga prodajo na dražbi ali peljejo na odpad, odvisno od tega, v kakšnem stanju je.

Bruselj
Precej manj dih jemajoč kot zgoraj omenjeni mesti pa je Bruselj, belgijska prestolnica in mesto institucij Evropske unije, ki se ponaša z mogočnimi stavbami (med drugim tudi kraljevsko palačo), širokimi cestami in parki. Središče starega mesta predstavlja Grand Palace (Veliki trg), okoli katerega so postavljene slikovite hiše bruseljskih trgovcev in obrtnikov iz konca 17. stoletja.

Največja znamenitost v mestu je poleg vafljev droben bronast kip Manneken Pis, okoli katerega se vsak dan zgrinjajo množice turistov, ki si želijo v objektiv ujeti slavnega fantka, ki lula. Vreden ogleda je tudi Atomij, ki so ga postavili leta 1958 za potrebe svetovne razstave Expo., tako kot so v Parizu leta 1889 postavili znameniti Eifflov stolp.