Sodeč po porcijah v restavracijah in barih, hitro lahko domnevamo, da Belgijci radi jedo, saj so te zares velike. Med najpogostejšimi jedmi, ki jih lahko najdete na jedilnih listih restavracij, so školjke (s pomfritom) in jagnjetina, najpogostejša hitra hrana pa so vaflji in pomfrit.

Tako med turisti kot domačini je priljubljena restavracija Amadeus (najdete jo lahko v Gentu, Bruslju, Antwerpnu in Kruishoutmu), ki slovi po pečenih rebrcih. Tam lahko za 16 evrov kupite meni "all you can eat" in dobite dvojno porcijo rebrc ter pečenega krompirja s skrivnostno dobro omako. Vendar le redkokdo natakarja po prvi porciji prosi za repete.

Pri hrani ne smemo izpustiti ocvrtega krompirčka (friten), ki je po izročilu belgijska iznajdba, na kar so Belgijci zelo ponosni. Svoj krompirček naravnost obožujejo, čeprav priznajo, da je tudi tisti iz McDonaldsa dober. V Bruggeu so krompirčku postavili muzej, zanj pa so se domačini pripravljeni tudi spreti s tistimi, ki trdijo, da je pomfrit francoski (po angleško se mu namreč reče French fries).

Zamenjajte čevelj za pivo
Poleg vsake jedi se prileže tudi vrček piva, saj Belgija in njeni samostani spadajo med najbolj cenjene varilce piva. Stoletja stari recepti, vrhunske sestavine ter natančnost in potrpežljivost pivovarjev so belgijska piva potisnili na sam svetovni vrh. Belgijsko pivo je običajno alkoholno močnejše, a to zelo dobro skriva s polnostjo okusa. Izbirate lahko med 1.000 različnimi vrstami piva, tako da se najde za vsak okus nekaj: svetlo, temno, sladko, grenko, močno, lahko, sadno, zeliščno …

Skoraj vsakemu pivu pripada tudi poseben kozarec. Najbolj unikaten med njimi je morda tisti, v katerem vam postrežejo pivo Kwak. Gre za neke vrste bučko v lesenem držalu, ki nemalokrat konča v glaževinah, očitno pa je tudi priljubljen spominek. V nekaterih barih v zameno zanjo zahtevajo en čevelj. Gost, ki želi piti Kwak, mora tako v času "bivanja" v baru sezuti en čevelj, ki ga natakar pospravi v košaro visoko nad tlemi. Zanimivo izkušnjo lahko doživite v baru The Dulle Griet v Gentu, kjer strežejo le veliko pivo Kwak (1,2 litra). Prijazen nasvet, ki ga Belgijci dajo vsem obiskovalcem, pa je: ne naročajte Kwaka, ko ga imate že nekaj pod kapo, če nočete domov oditi le z enim čevljem.

Praline je ustvaril Francoz
Morda še bolj kot zaradi piva pa svet Belgijo pozna zaradi čokolade. Ob pogledu na številne prodajalne čokolad se vsakomur pocedijo sline. Ena izmed temeljnih razlik med belgijskimi in drugimi proizvajalci čokolade je ta, da prvi dobivajo še toplo kakavovo maso naravnost iz tovarne, tako da je nadaljnja izdelava pralinejev in čokolade veliko lažja kot pri tistih, ki uporabljajo hladno kakavovo maslo.

In čeprav danes bolj kot o francoskih pralinejih govorimo o belgijskih, morajo tukaj Belgijci priznati "poraz". Čeprav so bili oni res prvi, ki so scvrli krompirček, pa je bil francoski gospod Marshal du Plessis-Praslin prvi, ki je v 17. stoletju ustvaril pralineje (mandlje, oblite s karameliziranim sladkorjem). To je brez sramu priznal tudi prodajalec v eni izmed čokoladnic v Gentu in pri tem hitro dodal, da so Belgijci prvi začeli prodajati čokolado po tako ugodni ceni, da si jo je lahko privoščil čisto vsak. To danes, predvsem za kakovostne pralineje, ne velja več - za majhno bombonjero zlahka odštejete tudi nekaj deset evrov.

Belgijci pa so poskrbeli tudi za tiste, ki jih zanima kaj več kot le okušanje čokolade - v Bruslju lahko obiščejo muzej kakava in čokolade. Več pa si lahko o Bruslju, Gentu in Bruggu preberete tukaj.