Avstrijska prestolnica se zdi primeren začetek tudi zaradi prazničnega časa, v katerem veliko Slovencev obišče vsega nekaj ur oddaljeno mesto, na katerega smo bili Slovenci že od nekdaj prav posebej navezani.

Dunaj je verjetno povprečnemu turistu znan po svojih kavarnah, Sacherjevi torti, bogati muzejski zbirki, Hundertwasserju in Klimtu, palači Schönbrunn in dunajskemu zrezku (Wiener Schnitzl). Mesto, ki ga mnogi radi odpravijo kot malomeščanskega, a je vse prej kot to.

Dunaj je seveda ena glavnih evropskih kulturnih ciljev, a je tudi mesto z bogato kulinarično sceno, retropivnicami in nekaj res bizarnimi muzejskimi zbirkami.
V našem vodniku smo izpustili skoraj vse dobro znane znamenitosti in se raje posvetili drugi plati Dunaja.

Mimogrede, če potujete na Dunaj z vlakom, Slovenske železnice ponujajo povratno vozovnico po 58 evrov (iz Ljubljane, Celja in Maribora), ceneje vas bodo prišli prevozi.org (ena smer iz Ljubljane običajno 15—20 evrov), če pa se odpravljate z lastnim avtomobilom in bi radi parkirali v središču, priporočamo garažno hišo naravnost pod Muzejsko četrtjo, kjer boste za 24 ur odšteli osem evrov.

Petek

Po vožnji se s kofeinsko dozo zbudite v eni od mestnih kavarn, pri čemer je treba opozoriti, da je v nasprotju z Italijo na Dunaju neredko kozarec hišnega vina ali piva cenejši od kave, ki bo le redkokje cenejša od 3 evrov.
- Cafe Sperl – leta 1880 odprta klasična, tradicionalna dunajska kavarna, ki je tudi spomeniško zaščitena, je priljubljena med domačini, ki jih boste videli, kako posedajo na Thonetovih lesenih stolih za marmornimi mizicami, pod kristalnimi lestenci in listajo dnevno časopisje, vpeto v lesene bralnike. V Sperlu ne pričakujte gurmanskih presežkov, je pa izjemno prijeten kraj za postanek in jabolčni zavitek – ali za partijo biljarda.
- Cafe Hawelka – Kaj bi bil Dunaj brez priseljencev? Hawelko je leta 1939 odprl češki priseljenec Leopold Hawelka, v 50. in 60. letih pa je bila priljubljeno shajališče umetnikov in pisateljev, danes pa s svojo retropatino obvezna postojanka tudi za hipsterje.
- Cafe Alt Wien – Tudi Alt Wien je nostalgičen prostor z retroposterji in pritajeno svetlobo, v katerem se lahko oglasite praktično od jutra do 2. ure zjutraj, ne glede na to, ali ste potrebni kave, piva ali golaža.
- Jelinek Cafe – ena bolj prikupnih in avtentičnih kavarn je Jelinekova, v kateri lahko kar vohate duh preteklosti. Hišno vino strežejo po 2,2 evra, imajo pa tudi jedi na žlice in zavitke.

- Cafe Landtmann – elegantna, leta 1873 odprta kavarna je bila nekdaj najljubše zahajališče Gustava Mahlerja in Sigmunda Freuda, danes pa je priljubljeno shajališče lokalnih politikov, igralcev in novinarjev.
- Demel – Demel je institucija – kavarna in slaščičarna, ki sega v 18. stoletje, v čas neobaroka, in kjer stranke še vedno naslavljajo s poveličanim onikanjem.

- Palmenhaus – ena od prepoznavnejših dunajskih obedovalnic je umeščena v nekdanji rastlinjak iz 19. stoletja v Burggartnu, kavo, brunch ali kosilo pa uživate, kot nakazuje že ime, dobesedno pod krošnjami palm.
- Ko ste dovolj zbujeni za prvi vrček piva in prigrizek, zavijte z Grabna na Dorotheergasse, kjer je leta 1902 poljski gurman in kuhar Franciszek Trzesniewski odprl istoimenski lokal, katerega posebnost so rženi kruhki z najrazličnejšimi namazi, od rakovičjega in slanikovega do takega s čebulo in skuhanim rumenjakom. Obvezno asortiman sendvičkov poplaknite s hišnim pivom, ki sicer ni iz craftserije, je pa v tistih njihovih "piffih" (osminka litra) nedvomno simpatičen. Trzesniewski ima danes po vsem mestu osem izpostav, a najpristnejša ostaja izvirna.
- Med sprehajanjem po središču mesta vas bo na neki točki verjetno zamikala "käsekreiner", kranjska klobasa, prešpikana s sirom. Med množico stojnic je najvarnejša izbira Bitzingerjeva, postavljena pred opero. Izbirate lahko med več vrstami kranjskih klobas, ki jih poplakujete, kakopak, s pivom.

- Po odmerek kulture se v petek napotite v dunajski pogrebni muzej (Bestattungsmuseum), prikladno lociranem naravnost na mestnem pokopališču, ki je vreden obiska že tudi brez postanka v muzeju, ki velja za enega najboljših na tem področju. Res bogata zbirka daje na 300 kvadratnih metrih površine izjemen vpogled v pogrebno in pokopališko kulturo preteklih stoletij, pri čemer je na ogled vse od pogrebnih kočij do bodala, ki so ga zdravniki nekoč uporabljali za zbadanje srca.

- Kam na večerjo na Dunaju? Petek je dan za michelinke – če imate malce več pod palcem, seveda. Dunaj namreč nikakor ni poceni – že njihovi beisli (k njim se vrnejo pozneje) niso cenovno najprijaznejši, medtem ko so njihove najboljše in najbolj priznane restavracije za mnoge praktično nedosegljive – razen, če ste pravi foodieji, ki obisk Dunaja načrtujete okoli večerje pri Steirerecku, deveti najboljši restavraciji sveta po seznamu 50 Best in nosilki dveh Michelinovih zvezdic. V Steirerecku, kjer avstrijsko tradicionalno kulinariko na višjo raven dviga Heinz Reitbauer, boste tako za 6-hodni degustacijski meni odšteli 142 evrov, za 7-hodni 152 (+89 evrov za vinsko spremljavo), za kosilo pa 95 evrov (4 hodi) oz. 105 (5 hodov).

Malce ceneje vas bo prišla prav tako dvozvezdična družinska restavracija Mraz und Sohn, v kateri kuharski mojster Markus Mraz ustvarja prefinjene krožnike minimalističnih opisov, kot so "Koreninice" in "Cvetanas" (spoj ananasa in cvetače). Za 4-hodni meni boste odšteli 65 evrov, za 6-hodni 86, za 9-hodni pa 112 (+79 evrov za vinsko spremljavo).

- Večer sklenete v slogu in si zadnjo pijačo privoščite v American baru na Kärtner Durchgang, bolj znanem kot Loos bar, saj ga je leta 1908 zasnoval in odprl sloviti dunajski arhitekt Adolf Loos, eden od očetov secesije. American bar tako ni le eden boljših barov v mestu, kjer vam barmani v pritajeni svetlobi s pridihom speakeasyja zmešajo vse od hanky pankyja do straits slinga, od betsy ross do new york flipa (cena 10—15 evrov), ampak je tudi arhitekturni biser, v katerem so svoj čas posedali Jean Cocteau in Orson Welles, te dni pa kakšni sodobnejši
zvezdniki, ki jim ugaja intima majcenega Loosa, kjer je prostora le za peščico pivcev.

- Alternativa za ljubitelje piva: Prav dunajska piv(ov)arna/pivnica je 1516 Brewing Company na Schwarzenbergstraße, v kateri dobite tudi vse pričakovane pivske prigrizke, a nam je bolj všeč pivnica z mednarodno zasedbo piv, Brickmakers pub, kjer točijo vse od thornbridgea do beavertowna, jasno pa je vmes tudi bevog, najuspešnejši slovensko-avstrijski mali pivovar.

Sobota

Sobota je čas za priljubljeni Naschmarkt, najslavnejšo dunajsko tržnico, katere začetki segajo v 16. stoletje, a ki je lahko občasno zaradi trume turistov neobvladljiva. Kljub vsemu pa ima Naschmarkt kar nekaj malce bolj skritih kotičkov, kjer lahko odlično jeste – in pijete.

- Začnite v Neniju, kjer izraelska kuharska mojstrica Haya Molcho ustvarja tipične izraelsko-orientalske jedi, začenši s šakšuko za zajtrk, če pa se odpravljate tja na večerjo, vsekakor poskusite njihovo jagnjetino in hamšuko.
- Nadaljujte pot do Umarja, najslavnejšega Turka na Dunaju, ki slovi po svojih ribjih specialitetah, lahko pa pri njem "piknete" zgolj kako ostrigo in penino, da se osvežite po židovski pojedini.

- Še zadnji postanek naredite pri Urbanku, miniaturni, komaj-da-se-lahko-obrnete delikatesi/vinskem baru, ki ga je opeval tudi Anthony Bourdain in kjer si lahko ob kozarcu naročite praktično kakršno koli mesnino in sir, kar vam srce poželi – lardo iz Colonnate, še toplo šunko iz mangalice, rostbif …
Za sobotni kulturni program priporočamo dve bizarki – prva si to oznako zasluži zaradi stavbe, v kateri se nahaja, druga zaradi tistega, kar najdemo za zidovi.
- Haus des meeres v parku Esterhazy bi bil povsem običajni mestni akvarij, če ne bi bil umeščen v visok, masiven betonski bunker/opazovalni stolp, ki so ga med drugo svetovno vojno zgradili nacisti. Če so ponekod po vojni oblasti po hitrem postopku zradirale vse spomenike nacizma, je Esterhazyjev stolp po letu 1945 nekaj časa služil kar kot – hotel.

- Patološki muzej – če bi radi, da vas mine lakota, obiščite muzej, umeščen v nekdanjo umobolnico Narrenturm (stolp norcev). Bogata zbirka ponuja na ogled vse od fetusov v formaldehidu do nazornih prikazov spolnih bolezni, od telesnih anomalij do največje zbirke ledvičnih in žolčnih kamnov na svetu. Prednost Narrenturma je, da je v nasprotju z drugimi dunajskimi muzeji tu vstopnina res simbolična.

- Po Narrenturmu boste pripravljeni predvsem za kozarček –ali dva – in če obiskujete Dunaj v tem prazničnem času, se ne boste mogli ogniti stojnic s punčem in kuhanim vinom, razpostavljenih po vsem mestu. A če bi radi ubežali gneči, se ustavite v Vinonudu, eni redkih vinotek na Dunaju, ki se specializira za naravna vina ekološke pridelave. Lastnik Dominik Portuno, ki vsak november organizira v gledališču Odeon tudi festival naravnih vin, vam bo rade volje pripravil krajšo degustacijo, ki zajema tako avstrijske velikane naravne pridelave vina, kot je Muster, do ortodoksnih Slovencev, kot je Klinec.
- Že lačni? Nadaljujte z naravnimi vini v bistroju O boufes, eni redkih restavracij na Dunaju, ki se je pri svoji vinski karti res osredotočila na vina brez posegov in manipulacij. O boufes je dostopnejša, bolj "ljudska", če želite izpostava restavracije Konstantin Filippou (1 *), ene najboljših dunajskih restavracij, za katero stoji Grk Konstantin Filippou. Za 4-hodni meni pri Konstantinu boste plačali med 95 in 109 evri, za 6-hodnega med 125 in 139 evrov, medtem ko predjedi pri O boufes stanejo med 9 in 16 evri, glavne pa med 17 in 23. Strežejo pa tudi kosila po 15 evrov, a, roko na srce, se z a la carte ne morejo meriti. Mi smo bili, denimo, ob našem zadnjem, novembrskem obisku navdušeni nad pirejem boba s pestom, rožnato grenivko, taboulejem in praženim česnom ter priželjcem z vloženimi gobami in remoulado.

- Če bi raje sobotni večer preživeli v enem od dunajskih beislov, je izbire na pretek. Kaj točno je beisl? Koncept se je razvil v 18. stoletju in je takrat pomenil penzion, ki je v sproščenem ozračju ponujal tudi tipično dunajsko hrano, kot so tafelspitz, dunajski zrezek in drobovina (innerein) – v vseh oblikah, od vampov do vranice. Danes beisli ostajajo izjemno priljubljeni – in ob večerih nabito polni.
- Eden bolj znanih je Glacis beisl tik od Muzejski četrti, kamor se običajno preseli pofestivalsko dogajanje po novembrskem festivalu oranžnih vin – tudi zato, ker Glacis kot eden redkih beislov ceni macerirana in naravna vina. Če obiskujete Dunaj v toplejših mesecih, je še en Glacisov bonus njegov vrt.
- Christian Petz je eden najbolj znanih avstrijskih kuharjev, ki je pobral vsa mogoča odličja, vključno z michelinko, dokler ni leta 2009 sklenil, da opusti svet visoke kulinarike in se spusti "nižje k ljudstvu". Leta 2015 je odprl Petz im Gusshaus, ki deluje po principu beisla, čeprav se ozračje še vedno zdi malce zadrgnjeno. Poskusili smo nekaj njegovih podpisanih jedi, začenši z vitellom dorschato (hladna teletina z majonezo iz trskinih jeter) in telečjo glavo z belgijskim radičem, sledili so rigattoni s chorizom in vongolami, pečena hobotnica z misom in koriandrom, vampi v omaki iz karija s tortiljo in palačinke za sladico.

- Precej posodobljen beisl pa je Skopik & Lohn, kjer je tudi ponudba bližje restavracijski kot "gostilniški" – na meniju sicer najdemo klasike, kot so goveji tatarec, krvavice, goveja juha in dunajski zrezek, a je vse skupaj povzdignjeno na bolj bistrojsko raven.
- Cafe Anzengruber: Anzengruber je mala hrvaška enklava sredi Dunaja, lokal, kjer vam bo mama pripravila polnjene paprike, oče bo na TV-zaslonih brskal za tekmo Dinama, sin pa vam bo v kozarce velikodušno točil graševino in pelinkovec.

- Cafe Amacord – Primeren za večerno pijačo z domačiniin nepretenciozne dunajske klasike.

- Cafe Bendl – zadnjo pijačo si privoščite v stari, zakajeni kavarni z ameriško nostalgijo (vključno z džuboksom, na katerem igrata Janis Joplin in Elvis), vedno polni domačinov, ki žulijo svoje pivo in si delajo podlago s hišnim carskim pražencem.

Nedelja

Zadnji dan si privoščite kraljevski zajtrk v Meierei, Steirereckovi izpostavi v Stadtparku, kjer boste lahko izkusili delček Steirerecka, a za to ne boste plačali celo premoženje. Zajtrke strežejo v svetli obedovalnici z razgledom na park med 8. in 12. uro, potrebna je rezervacija, zamujanja pa ne trpijo. Ponujajo tri stalne zajtrke in en brunch (od 19,90 evra do 23,90 evra), kar običajno pomeni pet krožnikov, od poširanega jajca s pirejem sladkega krompirja in vodno krešo do tatarja postrvi z jogurtom in bučo, od mehko kuhanega jajca s creme fraiche in foie grasom do dunajske obare z drobovino.

- Le streljaj od Meiereia stoji Dunajski mestni muzej, ki do 22. januarja še vabi z razstavo žgečkljivega imena Seks na Dunaju. Iskreni bomo: razstava ni najboljša in ji manjka rdeča nit, a če želite vpogled v številne dunajske bordele (brez dejanskega obiska), je ta razstava prava za vas. Je pa res, da je to zanimivejši del konfuzne razstavne zbirke, v kateri najdemo vse od kondomov do ona-on oglasov, od brošur za varno spolnost do starih razglednic mestnih kurtizan.
- Po napornem tednu tisti, ki nujno potrebujete razstrupljevalno kuro, zavijte v Tian bistro, bistrojsko izpostavo restavracije Tian, ene redkih michelink, kjer strežejo izključno (azijsko) vegetarijansko hrano. V bistroju, ki sledi istemu vege konceptu, si naročite hišne sokove, ki vam bodo prečistili organizem (bezeg z ingverjem ali malina z rožmarinom), nadaljujte pa s presenetljivo odličnim pesinim tatarcem, gosto limetino juho in hišno specialiteto – Tianovim raffaelom. Gre za cmočke iz bele polente na posteljici pak choia in gob šiitake. Imajo pa tudi res konkreten veganski burger z ocvrtim krompirčkom s papriko.

- Za tiste, ki pa vam še ni čisto do abstinence, pa se na poti proti domu lahko ustavite na dunajskih vinorodnih gričkih, kjer vas pričakujejo t. i. heurige – taverne, kjer točijo hišno vino in strežejo prigrizke – z razgledom na Dunaj. Prost!

*Stroške, povezane z rubriko 72 ur, krije novinar sam, izbor je uredniški, izbrane lokale in restavracije pa je novinar obiskal nenapovedano.