Nacistični voditelj je med vojno, med letoma 1941 in 1945, preživel kar 850 dni v tem prostornem kompleksu na odročni lokaciji sredi gozda, jezer in močvirij, preden se je umaknil v svoj berlinski bunker.

Volčji brlog je po vojni dolga leta propadal, a ga je kljub temu letno obiskalo okoli 300.000 turistov, ki so veselo delali "selfieje" pred krušečim se in z mahom preraslim kompleksom.

Pred leti so se lokalne oblasti odločile, da bunker prenovijo, da bi s tem privabili še več turistov. Zgradili so nove informacijske točke, nov vhod in parkirišče, načrtujejo pa še hotel in restavracijo. Vse to za pičlih 15 poljskih zlotov (3,5 evra) vstopnine.

Obiskovalce po prizorišču, kjer je razstavljena vojaška oprema, vodijo aplikacije, turisti pa si lahko tudi ogledajo film o zgodovini tega Hitlerjevega oporišča.

Predstavnik okrožja Srokowo Sebastian Trapik je za BBC povedal, da je zanje prioriteta rekonstruirati zloglasno bombardiranje bunkerja, rekonstrukcija pa bo vključevala "simbolične like, ki bodo upodabljali resnične osebe".

"Morbidni Disneyland"

Kritiki pravijo, da se bo bunker s komercializacijo in netaktnimi "atrakcijami", kot so amaterske uprizoritve z najetimi igralci v nacističnih uniformah, spremenil v neke vrste "groteskni Disneyland".

Med najglasnejšimi nasprotniki tovrstne prenove so tudi zgodovinarji. Profesor Pawel Machcewicz, vodilni poljski vojni zgodovinar, je načrte označil za "nore in nevarne", pri tem pa izpostavil zaskrbljenost, da bi s prenovo bunkerja pritegnili neonaciste, ki bi kraj še dodatno poveličevali.

"Rane, ki jih je pustila vojna, bi morali ohraniti in predstaviti kot učni nauk, opozorilo," je povedal za BBC. "Razstave bi morale razlagati zgodovino, postaviti prostor v kontekst, ne pa, da ga povsem zasenčijo."

Ob tem je oblasti pozval, naj se ognejo ustvarjanju "morbidnega Disneylanda, ki bi lahko promoviral fascinacijo nad nacistično Nemčijo in Hitlerjem".

Prizorišče atentata

Hitler je "volčji brlog" zgradil kot svoj štab na vzhodni fronti v takratni Vzhodni Prusiji, nato pa ga uporabljal za koordinacijo nacistične invazije na Sovjetsko zvezo.

Šlo je za močno zastraženo poslopje 200 stavb in betonskih bunkerjev z lastno elektrarno in dvatisočglavim vojaškim osebjem. Tisti, ki so delali tam, so se pritoževali nad dolgčasom, ledenimi zimami in poletnimi invazijami komarjev.

Štiri mesece preden je nemška vojska zaradi napredovanja Rdeče armade razstrelila večino stavb kompleksa, je bil "Volčji brlog" prizorišče neuspelega poskusa atentata na Hitlerja.

Nemški oficir Claus von Stauffenberg je med Hitlerjevim sestankom osebja 20. julija 1944 sprožil bombo v aktovki, a je vodja nacistov preživel, von Stauffenberga pa so ujeli in takoj zatem z drugimi zarotniki usmrtili.

Po zgodbi so leta 2008 posneli film Operacija Valkira s Tomom Cruisom v glavni vlogi.

Poljski povojni komunistični režim je Volčji brlog odprl za obiskovalce, a kaj dosti drugega, kot da so razobesili stare fotografije kompleksa, za seznanjanje z zgodovino niso storili.

Po padcu komunizma so nove poljske oblasti dale kompleks v najem zasebni družbi, ki je skušala izkoristiti njegov turistični potencial, a so zadeve pozneje zaradi lastniških sporov obstale na mrtvi točki.