Filmska zgodba Božjega mesta je umeščena v čas med 60. in 80. leti prejšnjega stoletja in spremlja življenjske poti mamilarskega šefa Li'l Zeja in mladega fotografa "Rakete" Buscapéja, ki dokumentira propad Božjega mesta, ujetega v začaran krog nasilja, mamil in rivalskih tolp.
Film se je za svojo pristnost - in posledično - nesluteni uspeh lahko zahvalil tudi igralski zasedbi, ki sta jo Meirelles in njegova sorežiserka Katia Lund večinoma zbrala kar v faveli. Igralci naturščiki so takrat čez noč zasloveli, a danes številni izmed njih ostajajo v svojem domačem Božjem mestu. Leandro Firmino, ki je igral mamilarskega šefa Malega Zeja, je danes star 35 let, je poročen in oče dveletnemu sinu. Najraje poseda v enem izmed pouličnih barov v faveli in pozdravlja mimoidoče znance. Pozna skoraj vse.
Od romana do filma
Božje mesto, danes dom okoli 40.000 ljudem, je bilo zgrajeno leta 1960 za družine, ki so jih oblasti Ria de Janeira preselile iz mestnega središča na obrobje, da bi tako mesto "očistile" favel. A kmalu je območje dobilo sloves ene nevarnejših favel, polne kriminalcev, gangsterjev in nasilja. Leta 1997 je domačin Paulo Lins o kraju napisal delno avtobiografski roman z istim naslovom, pet let pozneje pa je bil po romanu posnet še film, nominiran za štiri oskarje.

Firmino pravi, da je desetletje minilo, kot bi mignil. "Presenečen sem, da se ljudje še vedno spomnijo filma, a je še kako živ, celo med 11- in 12-letnimi otroki," razlaga Brazilec, ki je, podobno kot večina druge igralske zasedbe, s filmom doživel svoj vrhunec. Božje mesto je bilo zanj tudi odskočna deska za še nekaj brazilskih filmov, v katerih je zaigral, leta 2011 pa je bil povabljen na sprejem za ameriškega predsednika Baracka Obamo, ko je ta obiskal Brazilijo. "Nisem šel. Imel sem druge opravke," razlaga hladnokrvno. "Obamov obisk Božjega mesta je bil političen."

Čeprav je bilo Božje mesto daleč največja brazilska filmska uspešnica vseh časov, Firmino ostaja z obema nogama trdno na tleh. "Se počutim kot zvezdnik? Ne. Mislim, da je neumno. To je neumen svet. Bistvo umetnosti je, da si blizu ljudem, bistvo zvezdništva pa je oddaljenost od njih. Odrasel sem tu, v Božjem mestu. Tu mi je res všeč. In če Bog da, bom še naprej deloval v filmu."

Hollywoodska pot Alice Brage
Življenjska pot Firrmina in njegovih soigralcev je sicer opisana tudi v najnovejšem dokumentarnem filmu Božje mesto: 10 let kasneje. Tako za dokumentarec spregovori tudi Alice Braga, ki je v filmu igrala Raketino simpatijo Angelico. 30-letna Braga je pozneje zaigrala ob boku Willa Smitha v filmu Jaz, legenda, Anthonyja Hopkinsa v Obredu in v hollywoodski ekranizaciji romana Na cesti. "Mislim, da je tisti prizor na plaži, še posebej tisti s poljubom, res pomagal moji karieri, ker se je vrezal v spomin ljudi," razlaga v dokumentarnem filmu. "Dobila sem tujega agenta in spoznala veliko ljudi."

Seu Jorge, ki je igral Zejevega glavnega tekmeca, je danes eden najslavnejših brazilskih glasbenikov, ki je nastopil celo na sklepni slovesnosti lanskih olimpijskih iger v Londonu.

Drugi so imeli manj sreče. Jefechanderja Suplina, ki je igral revnega tatu Clipperja, producenti dokumentarca niso mogli izslediti in se bojijo, da je mrtev. Rubens Sabino da Silva, ki je igral Blackieja, je bil leta 2003 aretiran zaradi poskusa ropa.
Kulturna referenca Brazilije
A kljub mešanim uspehom igralske zasedbe je film postal uveljavljena kulturna referenca za brazilske družbene težave, kriminal in nasilje. Celo Lins pravi, da se je po premieri filma zbal, kakšen bo odziv na tako brutalno upodobitev Ria. "Malo sem se ustrašil, kakšne bodo posledice. Takrat so v Braziliji potekale predsedniške volitve in nasilje je bila glavna točka kampanj. Mediji so vsak dan razglabljali o filmu. Vsi so me hoteli za intervjuje. Nikdar si nisem mislil, da me bodo tako razgalili. Premiera je bila zelo glamurozna, politiki so obsežno razglabljali o kriminalu, a za zdaj ni bilo storjenega nič, s čimer bi učinkovito preprečili otrokom, da zaidejo v svet nasilnega prestopništva," je povedal.
Tudi Meirellesa so ob premieri ostro kritizirali, češ da bi moral življenje tam prikazati bolj realistično, nasilje pa manj glamurozno in "kul".

Čiščenje Božjega mesta
V Božjem mestu prav zaradi prikaza vsesplošnega nasilja vsi niso bili navdušeni nad filmom, zato jih tudi novica o dokumentarcu ni najbolj osrečila. Izpostavljajo, da je leta 2009 Božje mesto postalo druga favela v Riu, ki so jo v sklopu vladnega programa za izboljšanje varnosti "pacifirali" z okrepljeno policijsko navzočnostjo. Policisti so v mestu tako postavili posebno enoto, zadolženo za boj proti prekupčevalcem z mamili. In če je bilo še leta 2008 število umorov v Božjem mestu 36, jih je bilo lani le še pet.

In za te posebne enote naj bi bili v veliki meri zaslužni prav film in razprave, ki so mu sledile. Verjetno pa ne škodi tudi to, da se bližajo svetovno prvenstvo v nogometu 2014 in olimpijske igre 2016, ki jih bo gostila prav Brazilija.
K. S. (delno po BBC-ju)