Nekoč poznan kot britanski Honduras je do leta 1981 spadal pod britansko krono, od tedaj pa je samostojna država. Etnično zelo pisana država je danes edina država v Srednji Ameriki, kjer je uradni jezik angleščina. Po velikosti je primerljiva s Slovenijo, meri okoli 23.000 kvadratnih kilometrov, a je precej manj poseljena, saj ima le okoli 320.000 prebivalcev. Dejansko je Belize najmanj poseljena država zunaj Evrope, razen otokov.

Izvor besede Belize ni povsem jasen, po eni od razlag pa naj bi izhajal iz majevske besede belix, kar pomeni motna voda, ki se nanaša na reko Belize. Pred prihodom Evropejcev so otok poseljevali prvotni prebivalci Maji, ki so za seboj pustili bogato zapuščino. Maji so na otok prišli okoli leta 1.500 pred našim štetjem in ostali na njem nekje do leta 900. V zlatem obdobju Majev je na območju današnjega Belizeja živelo kar okoli 400.00 ljudi.

Evropejci so na to območje prišli v 16. stoletju in od tedaj je bil Belize, tako kot preostala Srednja Amerika, prizorišče bojev med različnimi konolizatorji in domorodci. V zgodnjem 18. stoletju so z Jamajke prišli prvi afriški sužnji in sto let pozneje je bilo razmerje Afričanov in Evropejcev že štiri proti ena v korist Afričanov. Ta kulturna raznolikost je očitna še danes.

Belize, ki ima obliko pravokotnika, se ponaša z drugim najdaljšim morskim grebenom na zahodni polobli, ki je dolg kar 386 kilometrov. Na severu države je pokrajina večinoma ravna, ponekod močno zaraščena z gozdom in zelo raznoliko floro, na jugu pa prevladuje bolj razvejana in višja pokrajina z najvišjim vrhom Doyle's Delight, ki je visok 1124 metrov.

Okoli 450 otokov in otočkov skupaj meri okoli 650 kvadratnih kilometrov in tvorijo drugi največji greben na svetu. Glede na lego je podnebje pričakovano tropsko: z visokimi temperaturami, januarja je povprečna temperatura 24 stopinj, julija pa 27. V notranjosti države so temperature večinoma višje, obstaja pa nekaj izjem na višjeležečem jugu (na planotah, kot je Pine Ridge, so temperature skozi vse leto nižje). Pri vremenu omenimo še uničujoče orkane, ki so v preteklosti večkrat povzročili pravo opustošenje.

Pomembna gospodarska panoga države je kmetijstvo, zaradi podobne sestave zemlje in dobrih »najdb« v sosednjih državah pa so realna pričakovanja, da ima tudi velike zaloge nafte, a raziskovanje poteka zelo počasi. Odkritje surove nafte leta 2006 je državi odprlo nove poti razvoja, a za zdaj velikega gospodarskega preboja še ni naredila. Tudi v izvozu je nafta še daleč za ključno izvozno dobrino: sladkornim trsom, največ ljudi pa sicer zaposluje industrija banan.

Oblasti se vse bolj zavedajo tudi turističnega kapitala: prelepe plaže, podnebje, koralni greben, otoki, odličen ribolov, potapljanje, raftanje, raznovrstnost flore in favne, največji sistem podzemnih jam v Srednji Ameriki, poleg tega pa še bogata kulturna dediščina z ostanki majevske civilizacije, vse to so odlične možnosti za razmah turizma. Podatki za leto 2007 kažejo, da je državo obiskalo okoli 250.000 turistov, največ iz ZDA.