Pogled na slapove, ki se v meglicah zlivajo čez pečine sredi džungle, je resnično veličasten - nič čudnega, da jih letno obišče več kot milijon turistov. S 60-82 metri so višji od Niagarskih in dvakrat širši (2,7 kilometra), tako da pravijo, da je nekdanja prva dama ZDA Eleanor Roosevelt ob svojem prvem obisku slapov, ki se hranijo z rekama Parano in Iguazu, lahko dahnila le: "Uboga Niagara!"

Po impresivnosti jih pogosto primerjajo tudi z afriškimi Viktorjinimi slapovi, so pa tudi dovolj slikoviti za filmsko kuliso, kar so izkoristili filmi, kot so Misijon, Mr. Magoo, Miami Vice in Indiana Jones.

Ime Iguazu izvira iz indijanskih besed "y" (voda) in "ûasú" (velika). Po legendi se je Bog hotel omožiti s prelepim dekletom, imenovanim Naipi, ki je s svojim ljubimcem Tarobo pobegnila v kanuju. Bog je v besu razklal reko, s tem ustvaril slapove, ljubimca pa obsodil na večni propad.

Prvi Evropejec, ki je odkril slapove, je bil španski konkvistador Álvar Núñez Cabeza de Vaca leta 1541.

Rekordni pretok
Turistom svetujejo najmanj dan na vsaki strani slapov, še posebej če se odločijo za izlet z ladjico ali katero od drugih dejavnosti, ki jih ponujajo tamkajšnje agencije. Večina slapov (80 odstotkov) leži na argentinski strani (v provinci Misiones), je pa z brazilske strani (država Parana) boljši razgled. Tam navadno kar mrgoli turistov, ki se pod Hudičevim grlom (Garganta del Diablo) prerivajo za boljši posnetek. Hudičevo grlo je tudi meja med državama.

Te dni so slapovi po obilnem deževju dosegli nov mejnik z rekordnim pretokom - 46.300 kubičnih metrov na sekundo, kar je kar 33-krat več od povprečja. Prejšnji rekord so izmerili leta 1992 s 36.000 kubičnimi metri na sekundo. Zaradi prekomernega pretoka so morali razgledne ploščadi začasno zapreti za obiskovalce.